SORODNA TEMA
Zdravstvo: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno) - 2.0
Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno) - 1.0
Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno) - 1.0
"Po drugi strani mi izkušnje kažejo, da je zelo težko najti zdravnika, s katerim je mogoče zares dober dialog." (Vir: 04)
1. Odvisno je glede na posameznika (celo posamičen primer). A vseeno, je ta trditev že stereotip?
Takole pripoveduje (nakazuje) v nadaljevanju:
"Zdravnik je pet ali šest let študiral na fakulteti, potem je štiri ali šest let prebil na specializaciji in nato morda še nekaj let v bolnici, da bi pridobil izkušnje. Nenadoma se pojavi gospod Hirneise, ki iz medicine niti diplomiral ni in trdi, da je vse znanje, ki so ga zdravniki nabirali toliko let deloma ali celo popolnoma zgrešeno. Človek mora imeti izjemno močan značaj, da lahko vedno znova preverja svoje znanje in svojo osebnost. To zmore zelo malo ljudi." (Vir: 04)
Pa še: "Dobri zdravniki se nikoli ne razjezijo zaradi upravičenih vprašanj in vedo, da so bolniki negotovi (posebno takoj, ko jim postavijo diagnozo). Če vam zdravnik ne posveča dovolj časa, poiščite drugega, ki vas bo dovolj cenil in vam bo posvetil svoj čas." (Vir: 04)
2. Tale "poiščite drugega" je v (sedanji, in tukajšnji) praksi (velikokrat) "pre-težka".
3. Naj omenim dva "skrajna" dejanska primera: a) Zdravnik (takoj) predpiše diagnozo, katero se kasneje ovrže - a šok, ki ga povzroči z nepravo diagnozo ... b) Medicinska sestra (ko se ji naroči, da je potrebna obnovitev napotnice) - ali kdorkoli - zastavi vprašanje: "Kaj pa je vaša diagnoza te bolezni (težave) - že več let obiskujete tistega specialista xx, a še vedno pravzaprav nimate diagnoze, kaj vam je."
1. Odvisno je glede na posameznika (celo posamičen primer). A vseeno, je ta trditev že stereotip?
Takole pripoveduje (nakazuje) v nadaljevanju:
"Zdravnik je pet ali šest let študiral na fakulteti, potem je štiri ali šest let prebil na specializaciji in nato morda še nekaj let v bolnici, da bi pridobil izkušnje. Nenadoma se pojavi gospod Hirneise, ki iz medicine niti diplomiral ni in trdi, da je vse znanje, ki so ga zdravniki nabirali toliko let deloma ali celo popolnoma zgrešeno. Človek mora imeti izjemno močan značaj, da lahko vedno znova preverja svoje znanje in svojo osebnost. To zmore zelo malo ljudi." (Vir: 04)
Pa še: "Dobri zdravniki se nikoli ne razjezijo zaradi upravičenih vprašanj in vedo, da so bolniki negotovi (posebno takoj, ko jim postavijo diagnozo). Če vam zdravnik ne posveča dovolj časa, poiščite drugega, ki vas bo dovolj cenil in vam bo posvetil svoj čas." (Vir: 04)
2. Tale "poiščite drugega" je v (sedanji, in tukajšnji) praksi (velikokrat) "pre-težka".
3. Naj omenim dva "skrajna" dejanska primera: a) Zdravnik (takoj) predpiše diagnozo, katero se kasneje ovrže - a šok, ki ga povzroči z nepravo diagnozo ... b) Medicinska sestra (ko se ji naroči, da je potrebna obnovitev napotnice) - ali kdorkoli - zastavi vprašanje: "Kaj pa je vaša diagnoza te bolezni (težave) - že več let obiskujete tistega specialista xx, a še vedno pravzaprav nimate diagnoze, kaj vam je."
Re: Medicina, zdravniki (splošno)
"Oseba, ki razmišlja logično, bi lahko rekla, da današnja uradna medicina ni nič drugega kot zbirka nasprotujočih si izjav." (Vir: 04)
Predhodno "uvodno" besedilo je bilo sledeče:
"Tudi tukaj si izjave nasprotujejo, razprave z zdravniki o rezultatih objavljenih tekstov pa vodijo v popolno zmedo. Ista raziskava je lahko označena kot 'nov prodor medicine' ali pa kot 'pozabite na raziskavo, samo poglejte, kdo jo je financiral.' ...
Iz te zbirke lahko vsakdo popolnoma mirno izbere kar hoče, saj ga ščitijo zavarovalne agencije, oblasti in večje število medicinskih združenj." (Vir: 04)
(Sledeče spodaj je pravzaprav nadaljevanje; a gornja trditev je širša kot le spodnja "utemeljitev". Vsaka zase si lahko zato prisluži forumiranje - a ključnejša, tudi ker je "širša, splošnejša" se zdi gornja.)
Predhodno "uvodno" besedilo je bilo sledeče:
"Tudi tukaj si izjave nasprotujejo, razprave z zdravniki o rezultatih objavljenih tekstov pa vodijo v popolno zmedo. Ista raziskava je lahko označena kot 'nov prodor medicine' ali pa kot 'pozabite na raziskavo, samo poglejte, kdo jo je financiral.' ...
Iz te zbirke lahko vsakdo popolnoma mirno izbere kar hoče, saj ga ščitijo zavarovalne agencije, oblasti in večje število medicinskih združenj." (Vir: 04)
(Sledeče spodaj je pravzaprav nadaljevanje; a gornja trditev je širša kot le spodnja "utemeljitev". Vsaka zase si lahko zato prisluži forumiranje - a ključnejša, tudi ker je "širša, splošnejša" se zdi gornja.)
Re: Medicina, zdravniki (splošno)
Dodajam še par izjav:
"Drugič: zaradi velikega vpliva farmacevtske industrije in odvisnosti zdravniške kariere ni lahko neodvisno pisati o uspešnih konvencionalnih načinih zdravljenja." (Vir: 04) (Tu je bolj poudarek na: velik vpliv farmacevtske industrije.)
"Poleg tega morate vedeti, da celo v holističnem (celostnem) zdravljenju obstajajo stvari, ki so nujne, stvari, ki so pomembne in tiste, ki niso tako zelo pomembne. To pravim zato, ker vem, da obstajajo številne knjige in poročila, v katerih je naštetih na stotine različnih načinov zdravljenja." (Vir: 04) (Seveda opravičilo za bolnika, ko je v tisti neki situaciji.)
"Bolnik se po branju takih gradiv ne more spomniti, kaj je prebral, niti ne ve, kako bi začel s 'svojim' zdravljenjem." (Vir: 04)
"Drugič: zaradi velikega vpliva farmacevtske industrije in odvisnosti zdravniške kariere ni lahko neodvisno pisati o uspešnih konvencionalnih načinih zdravljenja." (Vir: 04) (Tu je bolj poudarek na: velik vpliv farmacevtske industrije.)
"Poleg tega morate vedeti, da celo v holističnem (celostnem) zdravljenju obstajajo stvari, ki so nujne, stvari, ki so pomembne in tiste, ki niso tako zelo pomembne. To pravim zato, ker vem, da obstajajo številne knjige in poročila, v katerih je naštetih na stotine različnih načinov zdravljenja." (Vir: 04) (Seveda opravičilo za bolnika, ko je v tisti neki situaciji.)
"Bolnik se po branju takih gradiv ne more spomniti, kaj je prebral, niti ne ve, kako bi začel s 'svojim' zdravljenjem." (Vir: 04)
Re: Medicina, zdravniki (splošno)
"Najprej sem ugotovil, da je bolnika z rakom v zadnji fazi mogoče mnogo bolj uspešno zdraviti, če ga dotlej niso zdravili na konvencionalne načine. Na žalost so v zahodnem svetu taki pacienti zelo redki, saj standardna medicinska praksa (in žal tudi zakonodaja) dopušča (beri: plača) samo konvencionalne načine.
Drugo, kar sem ugotovil, je bilo, da ljudi, ki so resno zboleli za rakom in so kasneje ozdraveli, nikoli niso zdravili s preparati, ki so izdelani kot zdravila." Ampak: mentalno in duhovno delo, razstrupljanje, poseben način prehrane ... "Opazil sem tudi, da niti eden izmed ozdravljenih bolnikov ni uporabljal terapije, ki v napredovalni fazi bolezni povzroča resne stranske učinke ... Staro pravilo 'Primum non nocere (latinsko: predvsem ne škoditi) je v medicini 19. in 20. stol. na žalost pozabljeno. ..."(Vir: 04)
1. "Standardna medicinska praksa dopušča samo konvencionalne načine" - in to določene, čeprav statistično zelo verjetno neuspešne (to povejo pacienti iz svoje prakse, in tudi zdravniki z 'roko na srcu' bi priznali: "tako zahteva naša zavarovalniška zakonodaja") ter tako naredijo še dodatno "packarijo" (ki jo je potrebno potem "najprej" odpraviti, kar seveda traja).
2. Ta druga ugotovitev (da se nikoli niso zdravili z "zdravili"), je "huda" ("klofuta" konvencionalnemu zdravstvu).
3. "Predvsem ne škoditi": Celo to (je dejanski primer - in verjetno sploh ne "edini"), specialisti bi npr. izrezali organ zaradi svoje teze (ugibanja, kaj bi bilo moteče oz. povzročalo "tegobo") - posledice zaradi manjkajočega organa pa naj v nadaljevanju rešuje specialist druge medicinske stroke.
Drugo, kar sem ugotovil, je bilo, da ljudi, ki so resno zboleli za rakom in so kasneje ozdraveli, nikoli niso zdravili s preparati, ki so izdelani kot zdravila." Ampak: mentalno in duhovno delo, razstrupljanje, poseben način prehrane ... "Opazil sem tudi, da niti eden izmed ozdravljenih bolnikov ni uporabljal terapije, ki v napredovalni fazi bolezni povzroča resne stranske učinke ... Staro pravilo 'Primum non nocere (latinsko: predvsem ne škoditi) je v medicini 19. in 20. stol. na žalost pozabljeno. ..."(Vir: 04)
1. "Standardna medicinska praksa dopušča samo konvencionalne načine" - in to določene, čeprav statistično zelo verjetno neuspešne (to povejo pacienti iz svoje prakse, in tudi zdravniki z 'roko na srcu' bi priznali: "tako zahteva naša zavarovalniška zakonodaja") ter tako naredijo še dodatno "packarijo" (ki jo je potrebno potem "najprej" odpraviti, kar seveda traja).
2. Ta druga ugotovitev (da se nikoli niso zdravili z "zdravili"), je "huda" ("klofuta" konvencionalnemu zdravstvu).
3. "Predvsem ne škoditi": Celo to (je dejanski primer - in verjetno sploh ne "edini"), specialisti bi npr. izrezali organ zaradi svoje teze (ugibanja, kaj bi bilo moteče oz. povzročalo "tegobo") - posledice zaradi manjkajočega organa pa naj v nadaljevanju rešuje specialist druge medicinske stroke.
Re: Medicina, zdravniki (splošno)
"Pred 45 leti, ko sem se podiplomsko izobraževal na področju javnega zdravstva, nas je prof. Cvahte učil, da se človekova vis vitalis, življenjska moč, izčrpa do 70. leta, da po tej starosti nima smisla delati večjih načrtov, saj se bliža ura slovesa. … V takratni življenjski dobi je upokojitev trajala okoli deset let, daljša se nekako ni 'spodobila'. …
Zelo verjetno je, da bo večina deklic, ki se rodijo danes, dočakala sto let." (Vir: 34)
Zelo verjetno je, da bo večina deklic, ki se rodijo danes, dočakala sto let." (Vir: 34)
Re: Medicina, zdravniki (splošno)
"Zelišča in zeliščni izdelki so samo neke vrste zdravilni pripomočki.
Veliko večjo zdravilno moč ima zdrava prehrana, ki je temelj vsakega zdravljena in se ne bi smela končati, ko je bolezen odpravljena. …
Premalo pa se ozavešča o tem, kakšni so pravilni postopki za pripravo zdravega obroka. Predvsem je najbolj važno, kako se hrano pravilno termično obdeluje in kdaj se dodajajo začimbe." (Vir: 30)
Veliko večjo zdravilno moč ima zdrava prehrana, ki je temelj vsakega zdravljena in se ne bi smela končati, ko je bolezen odpravljena. …
Premalo pa se ozavešča o tem, kakšni so pravilni postopki za pripravo zdravega obroka. Predvsem je najbolj važno, kako se hrano pravilno termično obdeluje in kdaj se dodajajo začimbe." (Vir: 30)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
S. Zver, zdravnik: "Pogosto pridejo k meni pomembneži in rečejo, ali lahko tega ali onega res dobro pogledam. Takrat vprašam: 'Se zavedate, da me s tem žalite? Mislite, da drugih pacientov ne pregledam tako natančno?'" (Vir: 34)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
S. Zver, zdravnik: V ničemer nočem zaostajati, čeprav kdaj mladi vedo več od mene, ker več berejo, a jaz imam rutino, izkušnje in občutek za pacienta.
Mlajši kolegi imajo radi nove načine zdravljenja, ker jim na kongresih napolnijo glave. Ne vprašajo pa se, ali je res tako." (Vir: 34)
Mlajši kolegi imajo radi nove načine zdravljenja, ker jim na kongresih napolnijo glave. Ne vprašajo pa se, ali je res tako." (Vir: 34)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Zdravila večinoma le zmanjšajo simptome
"Zdravila, ki jih dobimo na recept ali brez njega, nas ne morejo resnično pozdraviti .. 'Z različnimi raziskavami so dokazali, da je učinkovitost najboljših zdravil približno 30-odstotna, drugo moramo narediti sami,' razlaga zdravnik, ki doda, da antibiotik na primer res deluje na bakterijo, torej pozdravi bolezen, ki jo je tista bakterija povzročila. 'Večina zdravil pa le zmanjša simptome; pri visokem tlaku zdravilo naredi vazodilatacijo, žile se razširijo, človek pa po navadi živi tako, kot je živel prej. S tabletami se torej simptomi omilijo, vendar človek ni pozdravljen. Z zdravje je treba spremeniti življenjski slog, se zdravo prehranjevati, gibati, se čim bolj mirno odzivati na stres, meditirati, pravilno dihati, izvajati jogo ... Pomemben je torej celostni pristop, s katerim umirimo tudi misli in čustva, da človek najde soje ravnovesje.'
Ključni dejavnik za večino bolezni je stres." (Vir: 24)
"Zdravila, ki jih dobimo na recept ali brez njega, nas ne morejo resnično pozdraviti .. 'Z različnimi raziskavami so dokazali, da je učinkovitost najboljših zdravil približno 30-odstotna, drugo moramo narediti sami,' razlaga zdravnik, ki doda, da antibiotik na primer res deluje na bakterijo, torej pozdravi bolezen, ki jo je tista bakterija povzročila. 'Večina zdravil pa le zmanjša simptome; pri visokem tlaku zdravilo naredi vazodilatacijo, žile se razširijo, človek pa po navadi živi tako, kot je živel prej. S tabletami se torej simptomi omilijo, vendar človek ni pozdravljen. Z zdravje je treba spremeniti življenjski slog, se zdravo prehranjevati, gibati, se čim bolj mirno odzivati na stres, meditirati, pravilno dihati, izvajati jogo ... Pomemben je torej celostni pristop, s katerim umirimo tudi misli in čustva, da človek najde soje ravnovesje.'
Ključni dejavnik za večino bolezni je stres." (Vir: 24)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Splošno znano je, da večina bolezni prihaja iz črevesja." (Vir: 26)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
S. Zver, zdravnik: "V ničemer nočem zaostajati, čeprav kdaj mladi vedo več od mene, ker več berejo, a jaz imam rutino, izkušnje in občutek za pacienta.
Mlajši kolegi imajo radi nove načine zdravljenja, ker jim na kongresih napolnijo glave. Ne vprašajo pa se, ali je res tako." (Vir: 34)
Mlajši kolegi imajo radi nove načine zdravljenja, ker jim na kongresih napolnijo glave. Ne vprašajo pa se, ali je res tako." (Vir: 34)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
E. Brecelj: "Vedeti moramo, da marsikatera stališča, ki jih je sprejela stroka, niso imela vedno zaslombe konkretnih dejstev. V medicini se velikokrat zgodi, pa če si to priznamo ali ne, da sprejmemo ukrepe brez podprtih dokazov. Domnevamo. tudi v kirurgiji marsikaj počnemo samo zato, ker gre znanje 'iz roda v rod'." (Vir: 34)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Dr. Figelj: "V medicini imamo vedno različna mnenja. Kajti medicina je stroka, kjer do cilja vselej vodi več poti." (Vir: 11)
1. Če se zbanalizira, lahko primerjamo z napovedmi vremena. Tam: Vreme bo. Tu: človeško telo bo živo, dokler ga ne dočaka smrt.
1. Če se zbanalizira, lahko primerjamo z napovedmi vremena. Tam: Vreme bo. Tu: človeško telo bo živo, dokler ga ne dočaka smrt.
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med., kirurg oftalmolog (Foto: Jure Makovec)
V. Pfeifer: "Marsikateri strokovnjak to, da pacient poišče drugo mnenje, razume kot nezaupanje v svoje znanje. »To se mi zdi povsem zgrešeno,« pravi očesni kirurg Vladimir Pfeifer. Prepričan je, da mora zdravnik, če želi ohraniti avtoriteto, pacientu vedno iskreno predstaviti njegovo stanje, možnosti in tudi morebitne zaplete, predvsem pa ga usmeriti drugam, če ni povsem prepričan, da je prav on tisti, ki bo najbolje izvedel določen postopek." (Vir: 39)
V. Pfeifer: "Marsikateri strokovnjak to, da pacient poišče drugo mnenje, razume kot nezaupanje v svoje znanje. »To se mi zdi povsem zgrešeno,« pravi očesni kirurg Vladimir Pfeifer. Prepričan je, da mora zdravnik, če želi ohraniti avtoriteto, pacientu vedno iskreno predstaviti njegovo stanje, možnosti in tudi morebitne zaplete, predvsem pa ga usmeriti drugam, če ni povsem prepričan, da je prav on tisti, ki bo najbolje izvedel določen postopek." (Vir: 39)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Toda marsikateri strokovnjak to, da pacient poišče drugo mnenje, razume kot nezaupanje, kar vpliva na nadaljnji odnos med zdravnikom in pacientom.
V. Pfeifer: Tega se zavedam in se mi zdi povsem zgrešeno. Sam sem vesel, da poiščejo drugo mnenje, pa čeprav je povsem drugačno od mojega. Tako namreč dobim še drugačen pogled in včasih začnem tudi sam razmišljati, ali ne bi bila mogoče neka druga metoda, drugačen pristop v tem primeru boljši. O posameznih primerih se vedno posvetujem tudi s kolegi. Ni namreč nujno, da je za pacienta najboljše tisto, kar mislim jaz, da je, zato sem vesel, če so pacienti pripravljeni na posvet z drugimi strokovnjaki, tudi tujimi. Kajti jaz pacientu sicer lahko povem svoje mnenje, vendar je končna odločitev njegova in pacient bo z njo živel." (Vir: 39)
V. Pfeifer: Tega se zavedam in se mi zdi povsem zgrešeno. Sam sem vesel, da poiščejo drugo mnenje, pa čeprav je povsem drugačno od mojega. Tako namreč dobim še drugačen pogled in včasih začnem tudi sam razmišljati, ali ne bi bila mogoče neka druga metoda, drugačen pristop v tem primeru boljši. O posameznih primerih se vedno posvetujem tudi s kolegi. Ni namreč nujno, da je za pacienta najboljše tisto, kar mislim jaz, da je, zato sem vesel, če so pacienti pripravljeni na posvet z drugimi strokovnjaki, tudi tujimi. Kajti jaz pacientu sicer lahko povem svoje mnenje, vendar je končna odločitev njegova in pacient bo z njo živel." (Vir: 39)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Družinski zdravniki
S. Rebolj: "Prvi vzrok je po mojem naraščajoči psihološki pritisk na osebne zdravnike. Opažam, da so bolniki vse bolj nestrpni, in huda kri na vhodih v ambulante je že del vsakdana ...
Slab vtis še poglablja porazna medijska podoba zdravstva in družinske medicine ... ko je treba dvigati ugled poklica ...
Tretji vzrok so seveda administrativne obremenitve ...
zaslužek. Da se mladi zdravniki skorajda ne odločajo za družinsko medicino, je tudi posledica zavedanja razkoraka med plačo, ki jo prejemamo osebni zdravniki v javnih zavodih, in zaslužkom, ki ga lahko ustvarijo zasebniki. " (Vir: 17)
S. Rebolj: "Prvi vzrok je po mojem naraščajoči psihološki pritisk na osebne zdravnike. Opažam, da so bolniki vse bolj nestrpni, in huda kri na vhodih v ambulante je že del vsakdana ...
Slab vtis še poglablja porazna medijska podoba zdravstva in družinske medicine ... ko je treba dvigati ugled poklica ...
Tretji vzrok so seveda administrativne obremenitve ...
zaslužek. Da se mladi zdravniki skorajda ne odločajo za družinsko medicino, je tudi posledica zavedanja razkoraka med plačo, ki jo prejemamo osebni zdravniki v javnih zavodih, in zaslužkom, ki ga lahko ustvarijo zasebniki. " (Vir: 17)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Družinski zdravniki
"Koliko pa to v povprečju nanese še z nadurami?"
S. Rebolj: "Pri mladem specialistu družinske medicine okoli 2000 evrov, ne prav dosti več, glavarina nadur pri nas nastane pri dodatnem delu ponoči, ob vikendih in praznikih v zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva, za izplačilo je treba torej krepko dodatno delati.
Na drugi strani ima lahko sicer neki klinični specialist enako osnovno plačo, toda s popoldanskim delom v zasebni ambulanti precej večje možnosti zaslužiti še krepko več." (Vir: 17)
"Koliko pa to v povprečju nanese še z nadurami?"
S. Rebolj: "Pri mladem specialistu družinske medicine okoli 2000 evrov, ne prav dosti več, glavarina nadur pri nas nastane pri dodatnem delu ponoči, ob vikendih in praznikih v zagotavljanju 24-urnega zdravstvenega varstva, za izplačilo je treba torej krepko dodatno delati.
Na drugi strani ima lahko sicer neki klinični specialist enako osnovno plačo, toda s popoldanskim delom v zasebni ambulanti precej večje možnosti zaslužiti še krepko več." (Vir: 17)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
Družinski zdravniki
M. Bitenc: "Študentje že med vajami vidijo, da se bodo morali 40 odstotkov svojega dragocenega časa, namesto da bi se ukvarjali z bolniki, ukvarjali z večinoma neumnimi administrativnimi opravili, pa jih potem vse mine.
Drugi razlog je zagotovo slaba perspektiva karierne poti. Družinski zdravnik že ob prvi zaposlitvi ve, do katerega materialnega statusa bo lahko prišel do upokojitve. Če diplomant medicinske fakultete kot pripravnik dobi slabih tisoč evrov neto, bo do 65. leta starosti, do upokojitve prišel do maksimuma dveh ali treh tisoč evrov." (Vir: 18)
M. Bitenc: "Študentje že med vajami vidijo, da se bodo morali 40 odstotkov svojega dragocenega časa, namesto da bi se ukvarjali z bolniki, ukvarjali z večinoma neumnimi administrativnimi opravili, pa jih potem vse mine.
Drugi razlog je zagotovo slaba perspektiva karierne poti. Družinski zdravnik že ob prvi zaposlitvi ve, do katerega materialnega statusa bo lahko prišel do upokojitve. Če diplomant medicinske fakultete kot pripravnik dobi slabih tisoč evrov neto, bo do 65. leta starosti, do upokojitve prišel do maksimuma dveh ali treh tisoč evrov." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
D. Keber: "V javnem sektorju se komajda otepajo izgub, v zasebnem sektorju pa ustvarjajo ob enakem plačilu visoke dobičke. Tega se ne da razložiti z boljšo organizacijo dela: razlogi so varčevanje pri osebju, zdravilih in storitvah, izogibanje davkom, izogibanje težjim bolnikom, ki povzročajo največje stroške, in izkoriščanje dela javnih zdravnikov, tako imenovanih dvoživk, pri čemer stroški za njihovo izobraževanje, dopuste in boleznine ostanejo javni ustanovi." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Zasebni zdravniki ne sprejemajo bolnikov, ki storitev ne morejo plačati." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Prepričan sem, da taki zdravniki niso motivirani, da bi skrajševali vrste v javnem sistemu: čim daljše so vrste, več bolnikov išče pomoč pri zasebnikih ..." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"... kaj bi se zgodilo, če bi vsi zdravniki začeli delati v javnem sistemu kot zasebniki ...: cene so se povečale za deset do dvajset odstotkov, kakovost pa je v najboljšem primeru ostala enaka.
Vselej se izkaže, da zasebni izvajalci želijo čim več denarja pretvoriti v dobičke." (Vir: 18)
Vselej se izkaže, da zasebni izvajalci želijo čim več denarja pretvoriti v dobičke." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Dobiček nekaj deset največjih zasebnih zdravstvenih ustanov je lani znašal več kot dvajset odstotkov in je za dvakrat presegal dobičke v večini gospodarskih panog, da ne govorimo o zdravstvenih zavodih, ki se nenehno spopadajo z izgubami." (Vir: 18)
Re: Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno)
"Če že imamo zasebno zdravstvo, naj se v celoti osamosvoji. Majhne zasebne bolnišnice po vsem svetu pobirajo smetano: obravnavajo lažje bolnike in izvajajo storitve, pri katerih je največ zaslužka." (Vir: 18)