Forum VSE

[i]"Konec oktobra pa je prišla sodba z Evropskega sodišča za človekove pravice, ki priznava, da so bile v sodnih postopkih napake."[/i] (Vir: 11)
1. Ali se kaj "sankcionira" odgovornega, ki je kriv, da so bile v sodnih postopkih napake?
2. Zakaj se ne ločeno obravnava vsebina in ločeno (administrativni) sodni postopek (do poštenega sojenja)?
Naj se dosodi (ne)krivda, ne pa nesposobnost (tistega) sodstva.
 

Plače sodnikov
1. Jasno, da se vsak zavzema za boljše in s tem višje plače.
2. Seveda, plačni razred sodnikov naj bi bil nižji od poslanskega.
3. Poslanec naj bi čepel v DZ (ne glede na dejavnost, učinkovitost).
Sodnik naj bi (le) bil bolj aktiven v svoji službi.
4. Poslanec očitno opravi več kot 40 ur tedensko;
sodnik verjetno ne (ima pač zaostanke).
5. Sodnik lažje pride do dopolnilnega dela in ga udejanja, poslanec verjetno ne.
6. Ne-nepomembno: poslanec ima (zelo) omejen mandat, sodnik pa ima redno službo.
- Ko se torej postavlja na tehtnico, ali se upošteva vse (tudi te) vidike?
(Ne slišimo, ne zaznamo, da se jih.)
 

C. Ribičič: [i]"Dolgočasno je, ko danes že vnaprej vemo, kako bo glasoval kakšen ustavni sodnik."[/i] (Vir: 34)
 

[i]"Če obstajajo razlogi za dvom v nepristranskost sodnice ali sodišča že po videzu, potem sploh ni treba preverjati, ali je sodni postopek tudi dejansko in v resnici potekal pristransko ..."[/i] (Vir: 74)
 

[i]"Sodnice, sodniki in sodišča tudi ne smejo početi ali storiti ničesar takšnega, kar bi škodovalo že samemu videzu, da so ali da bi lahko bili pri sojenju pristranski."[/i] (Vir: 74)
1. Primer sodnice s "politično objavo v zaprti skupini na Facebooku": oseba je bila v disciplinskem postopku oproščena.
(Malo) kasneje (zelo) "nagrajena".
 

Pristranskost sodišč
[i]"Postavljam tezo, da obstaja problem s pristranskostjo slovenskih sodišč.
Otipljiv in dokazljiv problem.
A pred pojasnilom, kako nekatere sodnice (zato sodnice, ker sodnikov tam nisem srečal) teh sodišč ..."[/i] (Vir: 74)
1. In? (Rešitve?)
 

[i]"Če bodo ustavni sodniki odločali res dolgo, bi se lahko celo zgodilo, da bi sedanjim ... (op.: "obravnavancem") potekel mandat, novih pa ne bi bilo mogoče imenovati, saj to na stari način ni več mogoče, novi ... pa v skladu z odločitvijo ustavnih sodnikov ne sme začeti delovati, preden sodišče ne reče zadnje besede.[/i]" (Vir: 17)
1. Take 'mamo.
 

[i]"Če se to nikakor ne zgodi ... poročevalec prepusti zadevo drugemu, novemu sodniku poročevalcu in ta piše nov osnutek, vrednostno bistveno drugačen, po navadi celo nasproten od prvotnega." [/i](Vir: 17)
1. Torej ko se s trmo(glavostjo) ne pride, enkrat je treba nehati. (Seveda mine izgubljeni čas, ko potem rečemo: zakaj sodišče toliko časa "melje".)
2. Ha, to je potrebno ponoviti: "piše nov osnutek, vrednostno bistveno drugačen, po navadi celo nasproten od prvotnega".
Če torej "pravo" ni vijolično, zna biti da je oker.
 

[i]"Gre za postopek, ki se lahko ponavlja dlje, dokler se glede osnutka odločbe ne zedini vsaj pet sodnic in sodnikov." [/i](Vir: 17)
1. (Se že ponavljam: ) Nesposobnost.
2. Nesposobnost sestavljanja kompromisa. Ali sodnik potrebuje še mentorstvo mediatorja?
3. Povzetek: Taka oseba, ki parkrat pade na izpitu, nima več možnosti - ne pa "se lahko ponavlja dlje, dokler ..."
4. (Enakopravnost spolov: postavlja ženski spol pred moškega, hihi.)
 
 

[i]"Če pa se to ne zgodi, in v veliki večini zapletenih primerov se ne, poročevalec piše nov predlog rešitve vprašanja v skladu s pripombami in morebitnimi kompromisi, s katerimi bi pridobil dovolj glasov za odločitev."[/i] (Vir: 17)
1. Že prej je bilo (jasno) povedano o nesposobnosti (v širokem pomenu).
2. Vemo, da pisanje (predloga rešitve) pobere veliko več časa kot katera druga metoda, npr. ustna.
Tudi zato sodišča delajo "predolgo".
3. Kompromisi: a torej sodijo s kompromisi - ne po pravu, pravičnosti oz. (vsaj) po zakonu oz. ustavi.
Kompromis je načeloma dobra zadeva, vsekakor.
A sodna instanca predstavlja "boga". Če ta ne zmore biti načelen v svoji pravičnosti, potem ...
4. Kompromis celo postane "trgovina": da pridobi dovolj glasov za odločitev.
In ne (v osnovi) da zadosti pravu, pravici ...
(Banda.)
 

[i]Sodnik poročevalec najprej napiše tisto, v kar verjame - torej takšno odločbo, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza ustavnopravni dilemi in jo najbolje rešuje.[/i] (Vir: 17)
1. Poročevalec je (prepogosto) neuspešen.
Ali je sodnik poročevalec "nesposoben" ali pa večina (nasprotujočih) sodnikov.
Povzetek: Ustavni sodnik je nesposoben.
Sodnik poročevalec se menja, torej vsakega doleti ta nesposobnost.
2. Nesposoben ni sodnik, temveč sistem sojenja. Oziroma ustava? (Ustava je zelo splošen pisni akt. Drugače, skoraj oz. praviloma, ne more biti. Večinoma pritrdi že splošno logičnim etičnim standardom.)
3. Torej: ustavno sodišče je nesposobno.
4. Ljudje smo toliko (pre)pametni, da smo nesposobni; ker nismo dovolj (pozitivno - kar naj nas bi delalo višje od drugih živih bitij) človeški.
 
 
 

SORODNA TEMA
Pravo - Psihologija - Sociologija: [url=http://forumvse.si/viewtopic.php?t=32]Sodnik, tožilec, odvetnik ...[/url]