Forum VSE

[i]"Je to naloga predstojnika oddelka?
Čigava pa? To ni naloga kogarkoli. Če hočem, da je urejeno, se moram z nekaterimi zadevami ukvarjati sam. Tudi z raznimi mojstri."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Od Hisenseja smo dobili donacijo 15 televizorjev, zdaj pa potrebujemo še mizice zanje. In čigav problem so mizice? Seveda predstojnika. Zdaj jih moram nekje dobiti 15. Potem urejam, če kje pušča pipa, takšne reči." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Odkar sem na vodstvenem položaju, z bolniki delam manj, kot bi si želel."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Da bi bila mera polna, se je izkazalo, da so te posege nekaj let pozneje kot v Nemčiji začeli opravljati tudi v Ljubljani. Si morete misliti, da naša kardiologinja tega ni vedela?"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Mislim, da se bodo čakalne vrste le še povečale. Na urgenci namesto desetih zdravnikov dela samo eden, pa še on mora vmes na operacijo. To je popoln kaos, vam rečem."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Eno leto sem čakala na operacijo kolena in na večji poseg na zobeh. Ko sem končno na začetku avgusta dobila datuma za oba posega, se mi je tri dni pred operacijo kolena zgodilo, da sem si pred zobno ordinacijo zlomila nogo. Pa sta šla oba posega po zlu! Zdaj čakam s telefonom v roki, da me spet pokličejo."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"To bomo rešili, ko boste prišli na vrsto. Kdaj, vam pa ne morem povedati. In tako moj prijatelj zdaj živi z bolečinami in se komaj premika."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Dve leti je čakal na operacijo, in ko je nazadnje prišel do specialista, mu je ta opravil le neki manjši poseg. Po njem je imel hude bolečine, zato je šel k drugemu specialistu, ki pa je ugotovil, da ga boli zato, ker je prvi zdravnik slabo opravil poseg."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"DP je v Sloveniji na videz omejena z izpolnjevanjem določenih pogojev, vendar se ti pogoji nadzirajo zelo ohlapno. Dovoljenja za DP izdajajo nadrejene osebe, ki zelo pogosto same delajo v dvojni praksi. Država to stanje tolerira, kar lahko razumemo kot institucionalno korupcijo."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Storitve, ki jih opravljajo ZDP v zasebni dejavnosti, niso tiste, ki bi prispevale k njihovemu skrajševanju, temveč tiste, ki prinašajo največ dobička.[/i]" (Vir: 106)
 

[i]"Leta 2023 je v javnem in zasebnem sektorju skupaj v primerjavi z letom 2014 zaposlenih 1650 več zdravnikov in vsaj 1000 več ZDP, ki predstavljajo zelo veliko dodatnih delovnih ur. Kako je torej mogoče, da se obseg storitev ni pomembneje spremenil in da so se čakalne dobe podvojile? Kje so in kaj delajo ti dodatni zdravniki? Za javni sektor smo ugotovili, da se je storilnost zmanjšala, ampak kaj dela tisoč več zdravnikov z dvojno prakso?"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Številni izvajalci niso izpolnili niti osnovnega pogodbenega programa."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Obseg opravljenih storitev se v primerjavi z letom 2014 kljub temu ni bistveno spremenil …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Poročila ZZZS kažejo enako sliko. Do leta 2015 zanikajo težave s predolgimi čakalnimi dobami, ki pa se niso sistematično spremljale. Poročilo iz leta 2016 prvič navaja 40 tisoč pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo, nato pa to število narašča iz leta v leto do 140 tisoč leta 2023."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Dodatno delo vodi do kronične utrujenosti in izčrpanosti, ki škodita zdravju, pa tudi napake pri delu so pogostejše." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Škodljivi učinki zdravniške dvojne prakse:
- podaljševanje čakalnih dob v javni ustanovi
- izbiranje pacientov v javni ustanovi za obravnavo v zasebni praksi
- preskakovanje vrste za sprejem v javno bolnišnico ustvarjanje povpraševanja po storitvah z majhno koristjo nepotrebno zdravljenje in pretirano predpisovanje zdravil podvojevanje storitev
- dvojno zaračunavanje
- nezakonit odliv (kraja) zdravil, materiala in opreme iz javne ustanove
- beg možganov iz javnega v zasebni sektor
- poslabšano razmerje med izkušenim in neizkušenim osebjem v javni ustanovi
- krajši čas dela zdravnikov v javnih ustanovah na račun dela s skrajšanim delovnim časom, absentizma in zamujanja ali prezgodnjega odhajanja z dela
- pomanjkanje osebja v javnih ustanovah oteženo izvajanje 24-urnega zdravstvenega varstva v javni ustanovi preutrujenost zdravnikov v dvojni praksi in povečana možnost napak zmanjšana delovna disciplina, demoralizirano in demotivirano osebje v javni ustanovi zanemarjanje razvojnega, pedagoškega in raziskovalnega dela upad kakovosti javnih ustanov
- kršitev zakonov in pravil upravljanja, ker so vodstveni delavci v javnem sektorju prisiljeni popuščati izsiljevanju ZDP, da bi jih zadržali v ustanovi."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Privlačnost zasebnega dela je očitna: namesto fiksne plače in nadur so ZDP pri zasebnem delodajalcu plačani po storitvah, obenem pa jim status samostojnega podjetnika prinaša v primerjavi z redno zaposlitvijo znatne olajšave pri davkih in prispevkih. Zasebnemu , delodajalcu se delo ZDP izplača, saj jih plačuje samo za opravljeno delo, razbremenjen pa je stroškov za socialno varnost, dopust, boleznine, izobraževanje itd. Iskani so izvajalci storitev z dolgimi čakalnimi dobami (kardiologija, dermatologija, ortopedija, oftalmologija, ginekologija, psihiatrija) in diagnostičnih dejavnosti, ki v javnem sektorju predstavljajo ozko grlo zaradi drage opreme (radiologija, endoskopija, MRI, CT). Če čakalnih dob ni ali so sprejemljivo kratke, se DP izplača samo uveljavljenim zdravnikom, po katerih se veliko povprašuje. Če so čakalne dobe dolge, se z DP ukvarjajo tudi neizkušeni zdravniki na začetku kariere."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"… razmere in prestižnost dela v javnih ustanovah. Razširjenost DP je odvisna od kapacitete zasebnega sektorja. Majhen zasebni sektor, kakršen je slovenski, zaradi majhnega in neenakomernega priliva zasebnih pacientov ne more vzpostaviti lastnih redno zaposlenih ekip, zato mu občasno delo zdravnikov iz javnih zavodov močno pomaga pri rasti in ustvarjanju dobička.[/i]" (Vir: 106)
 

[i]"Tretja oblika so zdravniki z dvojno prakso (ZDP). O njih bo govora v nadaljevanju."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Druga vrsta zasebništva so zdravniki s koncesijo, ki jim jo na podlagi potreb prebivalstva podeli država. So del javnega sistema, pogodbeno povezani z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), tako da so njihove storitve za bolnike enako brezplačne kot v javnem zavodu. Čeprav so plačani z javnim denarjem, so po delovnopravnem statusu zasebniki; z zgrešeno odločbo ustavnega sodišča pa jim je celo dovoljeno svobodno razpolagati z dobičkom, kar jih po ključnem motivu v celoti izenačuje s podjetniki. Za razliko od njih morajo javni zavodi delovati neprofitno, kar pomeni, da zaposleni morebitnega dobička ne morejo deliti med seboj."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"V zadnjem času zaradi vse daljših čakalnih dob narašča število zasebnih plačil tudi za nekatere dražje operativne in druge posege, ki pa so cenovno dosegljivi le manjšemu delu prebivalstva." [/i](Vir: 106)
 

[i]"… začetne preglede in diagnostiko, kar bolniku omogoči hitrejši nastop dražjega zdravljenja v javnem sektorju (preskakovanje čakalnih vrst)."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ker slovenskim državljanom obvezno zavarovanje vsaj na papirju zagotavlja razmeroma obsežen nabor pravic, izvajajo zasebni zdravniki storitve, ki jih obvezno zavarovanje ne pokriva (na primer posege na področju estetske kirurgije in stomatologije), zlasti pa storitve z dolgimi čakalnimi dobami. Zasebno zavarovanje, ki bi pokrivalo vse zdravstvene potrebe zavarovanca, si lahko privošči tudi v bogatih državah le nekaj odstotkov prebivalstva, v državah, kot je Slovenija, pa ponuja le cenejše …"[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Za razliko od tega je cilj zasebnega zdravnika ustvariti dobre poslovne rezultate z izvajanjem zdravstvene oskrbe za tiste paciente, ki jo lahko plačajo. Njegovo delo s pacienti zaznamuje podjetniški interes za maksimiranje dobička, saj je podrejen delovanju trga."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Poslanstvo javnega zdravnika je skrb za zdravje in dobrobit vseh njegovih pacientov, …"[/i] (Vir: 106)