Forum VSE

[i]»Skozi celoten zadek imajo pajki srce, ki mora biti veliko, ker poganja tudi noge. Nimajo namreč mišic za iztegovanje in krčenje nog - to počnejo tako, da v nogah po potrebi večajo in manjšajo pritisk, in za to poskrbi srce,«[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Če pajek izgubi nogo, mu z novim oklepom preprosto zraste nova. Zakaj pa ne."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Praviloma imajo nevarni škorpijoni tanjše klešče. Plen z njimi samo primejo, da ga lahko pičijo." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Tako kot pajki so tudi vsi škorpijoni strupeni, je pa res, da so velike vrste škorpijonov manj strupene. Pik takšnega škorpijona je podoben piku ose ali morda sršena.
Najbolj strupeni škorpijoni so manjši, vedeti pa je seveda treba, da niso vsi manjši škorpijoni tudi zelo strupeni." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Jedilnik povprečnega pajka.
Pajki niso ravno največji jedci. Imajo obdobja, ko lahko jedo nekaj dni, potem pa nič tudi po več mesecev, nekateri jedo le nekajkrat na leto.
»Pajki jedo živo hrano, večinoma primerno velike žuželke, se pravi čričke, ščurke, kobilice, torej vse, kar lahko ujamejo. Največje vrste pa jedo tudi manjše miši, žabe, kuščarje, manjše kače in tudi druge pajke - niso ravno najbolj družabni, so bolj samotarji,« razloži Sašo."
"Levijo se vse življenje - ko so majhni, pogosteje, ker hitro rastejo, nekateri celo večkrat na mesec. Odrasli pa seveda manj pogosto, lahko tudi samo enkrat na leto ali celo redkeje." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Pri morskih sesalcih je še ena posebnost, kajti med spanjem spi samo polovica njihovih možganov." Ne znamo si še razložiti, zakaj je tako.
Namreč: Sesalci bi potonili v dno morja in ne bi mogli več splavati na površje.[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Velike živali večinoma spijo manj, predvsem tiste, ki imajo nižjo osnovo presnove - njihovo telo deluje nekoliko počasneje. Manjše živali pa za spanje porabijo več časa. Zanimivo je, da mesojede živali (mačke) spijo zelo veliko, medtem ko rastlinojede precej manj (konji in krave od 2 do 3 ure, žirafe od 3 do 5 ur)."[/i] (Vir: 43)
 

[i]Živali spijo enako kot ljudje.
"Res pa je, da poznamo pri živalih tudi stanje, ko se samo zmanjša njihova aktivnost in dejansko ne spijo."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Šimpanzi in druge velike opice se lahko naučijo štiristo ali več besed ameriškega znakovnega jezika, rešujejo zahtevne uganke na računalniku in tako kot nekatere druge živali, vključno s prašiči, kažejo svojo ljubezen do slikanja in risanja.
Vrane so osupljivo pametne. Kakor tudi papige. In podgane - te so tudi neverjetno brihtne."[/i]
(Vir: J. Goodall, Knjiga upanja)
 

[i]"Ponekod po svetu, recimo na Japonskem in v Južni Koreji, velja za vrhunec gurmanstva, če pomalicaš še živo hobotnico.
Kot tudi filmčke bebavih ljudi, ki snemajo, kako hočejo pojesti živo hobotnico, pa se jim ta prav grdo prisesa na obraz.
Sploh ker so za ljudi očitno daleč najnevarnejše prav na krožniku!"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Neka podvrsta hobotnic je, recimo, znana po tem, da nosi s sabo strupene lovke drugih živali in jih uporablja kot orožje.
Pri neki drugi podvrsti so opazili, kako so se v lovu na ribe spajdašile z drugimi ribami. In če jim pri lovskem obnašanju njihovih ribjih pajdašev kaj ni všeč, jih preprosto 'žvajznejo' z lovko, dokler se pajdaši ne spametujejo." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Uporaba orodja je v živalskem kraljestvu relativno redka in jo po navadi povezujemo le z opicami, delfini in nekaterimi pticami. 'Številne živali pri gradnji svojih gnezd kombinirajo različne materiale,' je zapisal Peter Godfrey-Smith. 'Toda ne zgodi se, da bi žival kakšno reč razstavila, nekam odnesla in spet sestavila.'"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Koza je edina žival, ki nikoli ne zboli, zato tudi ne potrebuje antibiotikov."[/i] (Vir: 36)
 

[i]"Ocenjeno je, da lahko psi prepoznajo vonj nekje v povprečju do 10.000-krat bolje kot človek.
V njihovih možganih je del, specializiran za identifikacijo vonjev, ki je 40-krat večji od človeškega.
To, kar je psu vonj, sta nam vid in sluh (čeprav nas tudi v tej sposobnosti psi prekašajo za vsaj 5-krat)."[/i] (Vir: 81)
1. V povprečju!
2. V tolažbo: zato pa smo postali ljudje in tako posredno zmoremo (po potrebi) prekašati (tudi) takšne živalske presežke.
 

[quote="Vse" post_id=5395 time=1699719072 user_id=58]Spanje živali
[i]"Pri morskih sesalcih je še ena posebnost, kajti med spanjem spi samo polovica njihovih možganov.
Ne znamo si še razložiti, zakaj je tako, poudari prof. dr. Majdič."[/i] (Vir: 43) [/quote]
Mogoča razlaga je, da s tem ohranjajo budnost pred plenilci.
Tudi: Sesalci bi potonili na dno morja in ne bi mogli več splavati na površje. (Vir: 43)
 
 

Spanje živali
[i]"Pri morskih sesalcih je še ena posebnost, kajti med spanjem spi samo polovica njihovih možganov.
Ne znamo si še razložiti, zakaj je tako, poudari prof. dr. Majdič."[/i] (Vir: 43)
 

Spanje živali
[i]Velike živali večinoma spijo manj, predvsem tiste, ki imajo nižjo osnovo presnove - njihovo telo deluje nekoliko počasneje.
Manjše živali pa za spanje porabijo več časa.
Zanimivo je, da mesojede živali (mačke) spijo zelo veliko, medtem ko rastlinojede precej manj (konji in krave od 2 do 3 ure, žirafe od 3 do 5 ur). [/i](Vir: 43)
 

Spanje živali
[i]"Kako pa spijo živali?
Po besedah prof. dr. Majdiča živali spijo enako kot ljudje.
Res pa je, da poznamo pri živalih tudi stanje, ko se samo zmanjša njihova aktivnost in dejansko ne spijo."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Šimpanz in študentje so tekmovali v posebni igri spomina, v kateri so si udeleženci morali zapomniti položaj številk, ki so se za kratek čas prikazale na zaslonu.
Ayumu (op.: šimpanz) je zmagal, saj si je lahko zapomnil 80 odstotkov števil, študenti pa samo 40 odstotkov." [/i](Vir: 37)
 

[i]"Psi se zlahka naučijo ubogati ukaze in opravljati zapletene naloge, mačke pa lastnika ubogajo, če se jim ljubi.
Razlika v učljivosti je predvsem posledica evolucije - psi so se razvili iz družabnih živali in imajo prirojeno sposobnost podrejanja hierarhiji ter ubogljivosti do nadrejenih članov krdela. …
Mačke pa so se razvile iz živali, ki so živele same ali v parih in niso imele razloga, da bi se podrejale drugim.
Edine družabne mačke so levi, ki jih je zato v primerjavi z manjšimi mačkami veliko lažje dresirati."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Ugotovili so, da se sloni lahko prepoznajo v zrcalu."
To sposobnost samozavedanje so pripisovali le še delfinom in človeku podobnim opicam.[/i] (Vir: 35)
 

[i]"Skoraj vsi sesalci občutijo in izkažejo nežnost, veselje, srečo, žalost, strah, jezo, strast in celo ljubosumje in kujanje. "[/i] (Vir: 35)