Forum VSE

Ljubezen nam podaljšuje življenje
[i]"Čeprav ljubezen povzroča odvisnost, ni škodljiva kot zasvojenost z mamili, saj pozitivno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Pri ljudeh, ki so v dolgotrajnem ljubezenskem razmerju, obstaja manjša verjetnost razvoja depresije in zasvojenosti kot pri tistih, ki nimajo stalnega življenjskega sopotnika.
Vzrok za to je verjetno varovalni učinek dopamina in drugih »ljubezenskih kemičnih snovi«."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Nekatere študije kažejo, da je za pospešeno izločanje dopamina kriva prav negotovost v pričakovanju. Morda zato zaljubljenost - ko nismo povsem prepričani, kaj se bo zgodilo - čutimo bolj intenzivno, hkrati pa to pojasni tudi, zakaj ljudje v razmerju, v katerem se je vse razvilo v predvidljivo rutino, pogosto ne občutijo več takšne sreče.
Iz tega lahko sklepamo, da za ohranitev ljubezni in trdnega razmerja potrebujemo vznemirjenje in presenečenja."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Izločanje dopamina pa lahko sproži že sama želja po navalu dopamina. V ekstazo nas tako lahko spravi že pričakovanje zmenka z ljubljeno osebo."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Dopamin se izloča med možganskimi celicami in prispeva k občutku dobrega počutja in sreče. Izločati se začne, ko se nas oseba, ki nam je všeč, dotakne in se nam v celoti posveti. Zaradi tega prijetnega občutka hrepenimo po tej osebi - enako, kot odvisnik hrepeni po naslednjem odmerku mamila. Hrepenenje je lahko zelo močno in popolnoma prevzame vaše vedenje in misli."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Raven hormonov se lahko spreminja tudi zaradi zunanjih dejavnikov. Neka ameriška raziskava je pokazala, da moški »zavohajo« žensko, ki ovulira in da se njihovo telo na to odzove s povečano ravnijo testosterona v krvi. Moške torej najbolj privlačijo ženske, pri katerih imajo najboljše možnosti, da postanejo očetje."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Znanstveniki s Kalifornijske univerze so dokazali, da bodo ženske z ovulacijo, ki imajo v krvi visoko raven estrogena, moškim praviloma bolj privlačne kot ženske, ki trenutno ne ovulirajo."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Izločanje spolnih hormonov se spreminja po ustaljenem vzorcu. Raven estrogena se viša in niža v mesečnih ciklih, raven testosterona pa se spreminja v dnevnih ciklih. Ta nihanja ne vplivajo samo na naš spolni nagon, ampak tudi na to, kdo nam je všeč." [/i](Vir: 37)
 

Povezovalna vloga oksitocina
[i]"Oksotocin, znan tudi kot hormon ljubezni, se izloča med spolnim odnosom, porodom in dojenjem. V nas sproži občutek varnosti in sreče, čez čas pa tudi tesne povezanosti z osebo, ob kateri smo."[/i] (Vir: 37)
 

Privlačnost navala dopamina
[i]"Ko smo z osebo, ki nam je všeč, živčna prenašalca dopamin in noradrenalin poskrbita, da čutimo veselje, zato si želimo prebiti še več časa v njeni družbi. A noradrenalin lahko slabo vpliva na naš spanec in apetit." [/i](Vir: 37)
 

Ognjemet v možganih
[i]"Rek, da je ljubezen doma v srcu, ni nastal kar tako. To še posebej čutimo, ko se zaljubimo. A povečana srčna aktivnost ne povzroča čustev - je le njihov stranski učinek.
Vir ljubezni je pravzaprav v možganih - v hormonih in živčnih prenašalcih, ki jih možgani izločajo. Ljubezen občutimo, ko možgani združijo veliko zaznav in izkušenj, a se tega sami ne zavedamo. Ko se zaljubimo, je to zato, ker so možgani našega potencialnega fanta ali dekle pozitivno ocenili. Pri tem so prečesali vrsto preprostih parametrov, kot so simetrija obraza, postava in vonj, pa tudi bolj zapletenih, kot sta vedenje in osebnost.
Parametre primerjajo z vnaprej »kodiranimi« preferencami in našimi izkušnjami. Ko se vse skupaj sestavi, naši možgani sprožijo kemični ognjemet.
Nekateri možganski prenašalci signalov so hormoni - kemikalije, ki krožijo s krvjo in se vežejo na receptorje v celicah. Tam sprožijo verižno reakcijo, ki lahko vpliva na delovanje naših organov (na primer na bitje srca), ali sprožijo živčne signale, ki spremenijo naše vedenje.
Hormoni, ki igrajo osrednjo vlogo v ljubezni, so spolni hormoni. Pri ženskah je najpomembnejši estrogen, pri moških pa testosteron, oba hormona pa imamo tako moških kot ženske. Raven spolnih hormonov je ključna pri zaljubljanju, saj vpliva
na naš spolni nagon. Visoka raven testosterona pri moških in ženskah sproži večjo spolno slo. Zanimivo pa je, da so raziskave pokazale, da se moški z nizko ravnjo testosterona pogosteje poročijo oziroma vstopajo v dolgotrajna razmerja." [/i](Vir: 37)
 
 

Pohota zaradi spolnih hormonov
[i]"Hipotalamus spodbuja izločanje spolnih hormonov. To poteka po ustaljenem ciklu, a ga lahko sprožijo tudi zunanji dejavniki, kot je srečanje s privlačno osebo. Spolni hormoni okrepijo spolni nagon."[/i] (Vir: 37)
 

Dobra volja (hormon: serotonin)
[i]90 % serotonina nastane v črevesju, pod vplivom črevesne flore.
Deluje na povezavo, ki črevesje povezujejo z možgani.
Ima še veliko drugih nalog, kot so uravnavanje prebavne poti in celo krvnih celic[/i]. (Vir: 64)
 

[i]Kako naravno dvignemo raven oksitocina: velikodušnost, nežnost, nesebičnost, vročina, poslušanje, pozornost, telesni stik (pik), telesna dejavnost, sedma nebesa, empatija, meditacija, dihanje.
Nastajanje oksitocina se poveča, kadar vzdržujemo družabne stike in se dotikamo ljubljenih oseb. Ne pozabite na masažo. Poslužujte se terapije z objemi.[/i] (Vir: 64)
 

Sreča (hormon: oksitocin)
[i]Oksitocin imenujejo tudi hormon ljubezni, lahko tudi hormon monogamnosti, tudi materinski hormon, tudi hormon orgazma. Pa še: hormon nežnosti, hormon navezanosti, hormon vedrine in zaupanja.
Hormon oksitocin tudi izboljšuje našo sposobnost prepoznavanja obrazov.
Predpiše naj se ga (v večji meri) določenim bolnikom, ki trpijo za duševnimi težavami.[/i] (Vir: 64)
 
 

[i]"Upoštevajoč, da je naloga melatonina uravnavanje spanca, nam jemanje tablet lahko pomaga pri prilagajanju na 'časovni ritem' države. Zadostuje že, da ga vzamemo v trenutku, ko želimo zaspati."
"Melatonin spanca ne podaljša, pač pa pripomore k temu, da lažje zaspimo, in omogoča boljši spanec."[/i] (Vir: 64)
 

Hormon spanja (melatonin)
[i]Pomaga nam zaspati in uravnava spalni ritem. Izloča ga epifiza, ki se nahaja v možganih.
Dejstvo je, da se s težavami s spanjem spopada med 25 in 40 % ljudi, starejših od 55 let. Izločanje melatonina se s starostjo manjša.[/i] (Vir: 64)
 

[i]Holecistokinin: izloča se v dvanajstniku. Je eden od hormonov sitosti z daljšim časom delovanja.
In (vsaj) še nekaj hormonov je, ki zvečujejo ali zmanjšujejo željo po hrani (apetit).[/i] (Vir: 64)
 

Teža (leptin)
[i]"Leptin je prebavni hormon, ki ustavlja lakoto. Uravnava namreč zaloge maščob in nadzira apetit. Izločata ga belo maščobno tkivo in celice želodčne sluznice. Slednja ga začne sproščati približno 15 minut po zaužitju hrane, kar povzroča občutek sitosti. To je eden od razlogov ... da jemo počasi."
Eksperimenti na laboratorijskih miših so pokazali, da se je debelost razvila le pri tistih, ki niso imeli dovolj leptina in tako niso dobili signala za sitost."
Le da ... bolj ko smo težki, več imamo maščobe, in ker leptin izločajo maščobne celice, se raven leptina povečuje. Zakaj smo potem pretežki? Ker je organizem postal odporen na leptin (hormon apetita).
Spanec nam pomaga shujšati. Kadar spimo premalo, se izločanje leptina zmanjša, grelina (izloča ga želodec), ki spodbuja apetit, pa poveča.[/i] (Vir: 64)
 

[i]"Sladkorna bolezen ni povezana samo s sladkorjem. Zelo pogosto sta pomembna dejavnika tudi genetska nagnjenost in sedeč način življenja.
Telesna aktivnost je močna preventiva pred sladkorno boleznijo."[/i] (Vir: 64)
 

Insulin & sladkorna bolezen
[i]Izloča se v organu, ki leži v trebušni votlini, za želodcem. Trebušna slinavka ima nešteto funkcij. Tam so tudi Langerhansovi otočki, ki so iz različnih tipov celic. Najštevilčnejše so t.i. beta celice, ki izločajo insulin (inzulin). Aktivirajo se glede na količino sladkorja v krvi.
Če je sladkorja preveč (hipoglikemija), se prenašalci GLUT-i aktivirajo, celica začne izločati inzulin.
Insulin je torej hormon trebušne slinavke, ki zmanjšuje količino sladkorja v krvi (glikemijo): sladkorju omogoča, da iz krvi prehaja v telesne celice in jih oskrbi z energijo.
Glukagon je hormon trebušne slinavke, ki zvišuje količino sladkorja v krvi (glikemijo). Ta glukagon proizvajajo t. i. alfa celice - takrat, kadar je raven sladkorja nizka.
Sladkorna bolezen je ena izmed najstarejših opisanih bolezni (leta 1500 pr. n. št.). Povezana pa je s pogostim odvajanjem urina, ki je sladek (zdravnik je urin okusil!), hudo žejo in lakoto.[/i] (Vir: 64)
 

[i]DHEA je molekula za "večno mladost".
"Pozitivno deluje na naše razpoloženje, vitalnost, libido, kosti, kožo in srce."
DHEA pri starejših osebah izboljšuje mišično moč, trdnost kosti in določene celice imunskega sistema ter zmanjšuje maščobno maso in atrofijo kože.
"DHEA ima lahko negativne učinke, ker povišuje tveganja za nastanek hormonsko odvisnih rakov, kot so rak na dojki, maternici in prostati."
"Raven DHEA si lahko dvignemo na naraven način. ... Za nobeno živilo še ni bilo znanstveno potrjeno, da lahko dvigne raven DHEA."
Po drugi strani staranje lahko upočasnimo z zdravim načinom življenja:
- izvajanje športnih aktivnosti za krepitev mišic
- uporaba tehnik za obvladovanje stresa
- izboljšanje kakovosti spanca
- pisanje dnevnika o simptomih in težavah[/i] (Vir: 64)
 

[i]Prekomerno izločanje stresa (kortizola) namreč lahko privede do visokega krvnega tlaka, debelosti, sladkorne bolezni in oslabelosti mišic.[/i] (Vir: 64)
 

[i]"Če oči zaznajo, da je zunaj tema, SCN pošlje signal epifizi, da začne proizvajati hormon melatonin, zaradi katerega postanemo zaspani."[/i] (Vir: 37)
 

[i]Endokrinologija je veda o žlezah z notranjim izločanjem. Žleze so grajene iz endokrinih celic, ki izločajo tako imenovane kemične glasnike, ki jim rečemo hormoni.
Hormoni se izločajo iz endokrinih organov. Izločajo pa se tudi iz neklasičnih endokrinih organov, na primer maščobnega tkiva.
Maščobno tkivo izloča hormone adipokine, po domače recimo, da dela škodljive hormone, ki povzročajo kronično vnetje v telesu pa je jasno, zakaj je debelost tako škodljiva.
Tu so še mišice, ki med krčenjem izločajo miokine. To so večinoma koristni hormoni, ki blažijo prej omenjeno kronično vnetje - pa je bolj jasno, zakaj je, poleg vsega, telesna aktivnost tako pomembna.
Vsepovsod se pojavljajo in vpletajo hormoni. Gre za izredno zapleteno in pomembno temo, o kateri še ne vemo vsega.[/i] (Vir: 23)
 

"[i]Še leta 1958 smo vedeli le za okoli 20 hormonov. Nihče ne ve natančno, koliko jih poznamo danes." Vsaj 80, morda jih je tudi sto. "Dejansko še ves čas odkrivamo nove.[/i]" (Vir: 01)