Forum VSE

[i]"Bo politična elita povozila enotno nasprotovanje vseh slovenskih zdravniških organizacij in Republiške komisije za medicinsko etiko?"[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Glavna težava je, da v Sloveniji ni paliativnega osebja, ki bi hodilo ljudem pomagat in jim lajšat bolečine. Ravno slednje je potrebno za mirno smrt, ko se bolnik spravi s svetom in z bližnjimi."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Evtanazija bi odprla Pandorino skrinjico mnogih spornih vprašanj in dilem." [/i](Vir: 19)
 

[i]"Da je bila tudi naveličanost od življenja pri mladih sprejeta kot vzrok za evtanazijo v več državah z evtanazijskimi zakoni, je skrb vzbujajoči pojav."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Nato pa naložite vsem prej omenjenim, naj naredijo konkretne korake, da bo vsakomur dostopna brezplačna paliativna oskrba. Ko se to zgodi, bomo o pravici do končanja življenja lažje govorili.«"[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Nesprejemljivo je, da bi usmrtitev bolnika predali v roke zdravniku ali medicinski sestri, ki bolnika sploh ne poznata.
Če vsi zapisani argumenti niso dovolj, naj v zakonu ostane le samousmrtitev. Nobene potrebe tudi ni za prisotnost zdravnika ali medicinske sestre."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Moramo razumeti, da medicina ni samopostrežna trgovina, kjer lahko vsakdo vzame, kar želi.
Ni dvoma, da je bolnikovo soglasje potrebno za vsak ukrep, ki ga zdravnik predlaga - ne pa tudi za tisto, česar zdravnik ne želi narediti." [/i](Vir: 42)
 

[i]"Tak zakon je ob naših sedanjih možnostih paliativne oskrbe izrazito socialno nepravičen.
Bogati bodo lahko izbirali med dobro, a plačljivo paliativno oskrbo in odločitvijo za evtanazijo, revni pa bodo pred dilemo neznosnega trpljenja ali evtanazije."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Mnogo večja težava pa je zakonsko zagotovljena, vendar v praksi le redko izvedljiva hitra in strokovna paliativna obravnava - z izjemo tistih seveda, ki si lahko sami plačajo dobro nego na domu ali sprejem v katerega od navadno dražjih zasebnih domov.
Paliativna medicina v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi. Nimamo dovolj negovalnih bolnišnic ali hospicev, patronažna služba na terenu je marsikje šibka, izobraževanje zdravnikov je pomanjkljivo, prav tako nimamo specializacije iz paliativne medicine."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, ima pravico do paliativne obravnave."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Predlog zakona, ki ga je pripravilo nekaj posameznikov brez sodelovanja zdravniških organizacij in ob njihovem soglasnem nasprotovanju, je pripravljavec, društvo Srebrna nit, julija leta 2023 vložil v parlamentarno obravnavo."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Na svetu je približno dvesto držav in le kakih deset izmed njih - gospodarsko najuspešnejših na zahodu ter zunaj velikih celin Afrike, Azije, Indije oziroma največje države na svetu Rusije - je sprejelo evtanazijski zakon.
Ali je življenje za belo raso res postalo tako nevredno, da ponekod tudi mlada življenja - ponekod se lahko mladi že od dvanajstega leta naprej sami odločajo o smrti - nimajo več vrednosti? Kultura življenja bi vendarle morala biti nad kulturo smrti."[/i] (Vir: 42)

 
 

[i]"Tudi današnje države, ki že izvajajo evtanazijo, poročajo predvsem o dobičku: Kanada je na primer že leto dni po vpeljavi zakona leta 2016 poročala o 140 milijonih kanadskih dolarjev prihrankov, v pokrajini Quebec pa je leta 2023 tako umrlo že sedem odstotkov vseh umrlih ..."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Tako se na primer v nekaterih državah lahko za evtanazijo odločijo tudi mladi in zdravi, ki so se le naveličali življenja. Pri njih se zaradi zdravih organov in tkiv dogovorijo za tako imenovano altruistično presaditev, kar pomeni, da jim operativno odstranijo vsa tkiva in organe, na koncu še srce ... Pride lahko do možnosti zlorab teh organov za nezakonito transplantacijsko trgovino.
Na slabe stvari se človek nikoli ne sme navaditi, zato tudi nobeno pravo ne sme dopuščati takšnih zakonov. Ti preprosto ne smejo obstajati."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"V začetku druge svetovne vojne je isti diktator sprejel zakon o evtanaziji (1939-1941) za pokončanje šibkejših, tako imenovanih manjvrednih ljudi oziroma nekoristnih jedcev s približno tristo tisoč žrtvami, za izvedbo so določili zdravnike."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Zahodna civilizacija je dosegla svoje izjemne rezultate prav s humanizmom, kjer imajo tudi šibkejši člani družbe pravico do življenja.
V več kot dveh tisočletjih je zdravnik ohranjal plemenito hipokratično poslanstvo in tudi bolnikovo zaupanje do zdravnika temelji na tem."[/i] (Vir: 42)
 

[i]"Tudi Hipokratova prisega je bila pred približno dva tisoč tristo leti sprejeta z namenom, da zavezuje zdravniški stan v njegovem osrednjem poslanstvu, da torej skrbi za zdravje bolnika in mu na noben način ne škoduje: primum nil nocere."[/i] (Vir: 42)
 

[i]G. Kavčič (dr. moralne teologije): "Če se postavim izven vloge katoliškega duhovnika ali moralnega teologa, bi dejal, da lažje razumem Avstrijce. Spisali so precej drugačen zakon od našega, saj v pomoč pri samomoru ne vpletajo zdravnikov."[/i] (Vir: 18)
1. Spoštovani (duhovnik, dr. moralne teologije, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, ...): ste katolik, vernik. Torej ... ste "kapitulirali"?
(S to izjavo namreč ste.)
2. Že tudi Poncij si je umil roke ... in mislil, da je čist oz. nedolžen.
 

[i]G. Kavčič (dr. moralne teologije): "Argument za evtanazijo je argument avtonomije: človek se odloči sam zase. Kristjani verujemo, da nimamo absolutne oblasti nad življenjem. A ta argument se zdi dandanes dokaj šibak in posebej nevernim ljudem nerazumljiv." [/i](Vir: 18)
1. Ima Cerkev, teologija "močnejše" argumente (od tega)?
2. Povejmo tudi: je bilo življenje dano v dar ali v posojo?
 

[i]"Pacienti, ki so dejansko oddali vlogo za PPKŽ, so kot razlog navajali
izgubo dostojanstva (90,7 odstotka),
splošno šibkost in utrujenost (82,6 odstotka),
trpljenje brez možnosti izboljšanja (82 odstotkov),
oviranost (80 odstotkov),
otožnost (80 odstotkov),
bolečino (76,7 odstotka),
izgubo neodvisnosti pri dnevnih aktivnostih (75 odstotkov),
utrujenost od življenja (72,1 odstotka),
breme družini (63 odstotkov),
strah pred zadušitvijo (50 odstotkov),
depresivnost (33,3 odstotka);
(Frontiers in Public Health, 2023/marec)."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Dostojanstvo je opredeljeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela Organizacija združenih narodov."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Nenazadnje izsledki mednarodnih raziskav povedo, da je izguba dostojanstva eden od temeljnih razlogov, da se ljudje odločajo za PPKŽ."[/i] (Vir: 12)
 
 

[i]"V razpravah ni mogoče zaslediti ničesar o pacientovem dostojanstvu, avtonomiji in njegovih pravicah v zvezi z zakonom o pacientovih pravicah (ZPP)."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Ne »samo Hipokratova prisega, ki je danes ritual, saj je večini njenih določil mogoče ugovarjati in jih zdravniki tudi ne upoštevamo, tudi moderna Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja.«
Pa tudi »zdravorazumski razmislek o poslanstvu zdravniškega poklica, ki rešuje življenja, vsaj na prvi pogled ne pušča prostora za evtanazijo,« pojasnjuje upokojeni zdravnik.
»Njeno ostro zavračanje je s stališča zdravnika samoumevna in etična, pa tudi udobna pozicija, saj jim omogoča, da vsako razpravo o njej brez posebnega miselnega napora takoj lahko tudi zavrnejo.
Zdravniki, ki sprejemajo evtanazijo, zavračajo absolutno zavezo ohranjanju življenja, če to pomeni podaljševanje trpljenja in agonije, in pri svoji presoji upoštevajo tudi svojo drugo zavezo, da morajo bolniku lajšati duševno in telesno trpljenje." [/i](Vir: 13)
 

[i]"Bolnikova pravica, da odloča o svojem življenju, ne vključuje dolžnosti zdravnika, da bolniku na njegovo zahtevo prekine življenje, saj jo zdravnik lahko zavrne s pravico do ugovora vesti. Evtanazija ne more odvezati zdravnikov od spoštovanja pradavnega načela o nedotakljivosti človeškega življenja." [/i](Vir: 13)