Forum VSE

Povzetek naj bo: potujemo zaradi lepega, prijetno doživetega, pozitivnega (notranjega, poleg "šoping") bogatenja.

Že statistično (skoraj) povsod obstaja kdo, ki bi nam predstavljal negativnost na potovanju.
A takega najdemo tudi v domačem okolju (žal).
Zaradi ščepca tistega minus pač skušajmo uporabljati zdravo pamet, notranjo varovalko previdnosti in naslonitev na koga ali srečo.
Ravnajmo nekako tako, kot bi varovali manjšega (ali večjega) otroka.
P. S.: Mnenja, pogledi in kakšen svetovalni predlog so individualnega stališča. Zato se "pred uporabo" posvetujte s pristojnim "turističnim zdravnikom" ali ...
 

Marsikje po svetu so drugi (veliko) boljši od nas (ok, ti si izjema; pač posplošujem).
Izkaže se tudi, da so drugoverci bolj etični. Naj nas to ne (pretirano) preseneti.

Turisti: se radi usedejo v kavarno, restavracijo, so pač (trenutno) utrujeni, hihi.
Drugače pa so lahko (še bolj) "zgubljeni" (kot ti).

Podeželani: so preprosti ljudje, kar pa ne pomeni, da si ne zaslužijo vsaj bežnega prikima, pozdrava.
Če imaš več kot trenutek časa, te lahko prijetno presenetijo s kakšno užitno "malenkostjo".

Uniformiranci: npr. policaji so (tudi) zato, da ti kaj pomagajo.
A (toliko bolj) upoštevaj, da so v službi uradne osebe.

Mladci: če nič "pametnega" ne počnejo, sploh če jih je vsaj par skupaj - (raje) bodi previden.
Sploh ko bi se ti želeli posvetiti.
Izogni se z nezainteresiranostjo (in čim že prej opisanem).

Poulični prodajalci: (Načeloma) morajo biti (službeno) tečni, vsiljivi, tudi pretkani ...
Bodi in ostani trden. Ali pa se pusti (ne ravno preveč prepusti) izkušnji prodajalčevega ogovarjanja ...
Če ne, morda naredi ovinek, usmeri pogled drugam, poklepetaj s sopotnikom ...
 

Odrasli: Kot "reven" človek sem kdaj nastopil tudi sam (npr. v Aziji, Afriki, ...). Vedite, da pristopi tamkajšnji neznanec in mi plača ulični obrok, podari sadje ...
Lahko so individualisti, lahko pa zaradi vtisa tvoje zbeganosti tebe vprašajo, če je vse v redu, če si res dobro (in ponovijo vprašanje).
 

Reven človek: (Če je tak ne-standard v državi), je lahko pač (prav) prijeten, dokler oz. vkolikor v tebi ne vidi te materialne razlike.
(Pazi: spremljal te bo, dobrodušno; ti kaj povedal, "pokazal" - in za to na koncu zahteval plačilo.)
 

Odvečni izmeček: je itak nedružaben, ker leži na ulici. Boh pomagi;
morda pa kot turist nisi prišel reševati sveta in vsakega posameznika.
 

Odvečno nadležni: odgovarjaj (če že) mu v slovenskem jeziku. Če imaš sopotnika, se mu (tvojemu spremljevalcu) posveti skozi trenutni bežni klepet.
 

Odrasli, prosjak (žicar): Morda mu raje daj predmet, kos hrane ...
Morda (v kolikor nisi karitas) samo pozdravi oz. dvigni roko v pozdrav (spoštovanja sočloveka).
 

Nadležni otroci: postanejo predvsem na točkah - glavnih peš ulicah mesta, kamor turist (prvič) vstopi v tisto deželo (države).
Glavna (in edina) beseda je: money.
Če znajo stavek, se glasi: Give me (my) money.
(Če so tamkajšnji cepljeni z vztrajnejšo mušično nadležnostjo: ) Poskusite raje s kompromisom: dajte jim npr. (kovinski, prozorni ipd.) obesek.
Pazi se skupin otrok: če boš dal(a) bonbon, boš moral(a) sprazniti celo vrečko.
Če imajo odraslega šefa (šefico), daj tisti osebi, naj razdeli.
 

Otroci: v mestu hodijo v šolo, gredo domov ali so na igrišču.
Otroci: na podeželju so veseli, ko vidijo (drugačne barve) neznanca.
Vsaj pomahaj jim.
 

Gospodinje: So "-dinje" gospoda. Njihov gospod mož je njihov gospodar. Upoštevajmo, da so že olastninjene, zato prste in oči raje stran.
 

Prosilke: So tiste samohranilke, ki se preživljajo na ulici.
Znajo biti besedno tečne, a na kratko.
 

Ženske: Mnoge so lepo urejene. Ok, morda kričeče zeleni čevlji niso skladni z obleko, so pa zato izstopajoči.
Pogosto so za turista, popotnika vredne mimoidočega pogleda (ki naj bo spoštljiv, prosim).
 

Nastavki opisov so stereotipni oz. statistično povprečni.
Vsak(a) je pravzaprav svoja oseba.
Tudi prvi vtis ni nujno da bo enak ostalim.