Forum VSE

Otrok & družbena omrežja
[i]"Mogoče je to lahko tudi dober trenutek, da se starši z otroki pogovorijo o spolnosti. Da se dekletom, ki jih sošolci ali neznanci nagovarjajo k fotografiranju v spodnjem perilu, pove, da morajo tovrstne pozive ignorirati oziroma, če ti pozivi so, da se pove staršem, učiteljem. Najslabša stvar, ki jo starši lahko v tem primeru naredijo, je, da odvzamejo telefon. S tem bodo izgubili otrokovo zaupanje, in ko se bo otroku naslednjič zgodilo kaj slabega, jim tega ne bo več povedal." [/i](Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Ko otroci začnejo uporabljati družbena omrežja in aplikacije za sporočanja ter vstopijo v najstniška leta, začnejo dobivati gole fotografije, tako svojih vrstnikov kot tudi neznancev. Med mladimi zaljubljenci se pojavi sekstanje - izmenjava intimnih fotografij -, kar je tvegano, saj prejemnik lahko posnetke deli naprej. Zato je nujno, da se starši z otroki o problematiki zasebnosti in intimnosti redno pogovarjajo."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Fotografija, ki se morda zdi ljubka, ko je otrok star dve leti, je lahko pozneje predmet, zaradi katerega bo ta otrok med vrstniki tarča posmeha."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Glede otrok je nujno, da se objavlja tisto, kar tebi in otroku ne more škodovati. Osebno sicer močno odsvetujem, da se na spletu deli fotografije otrok, ker s tem razkrivamo njega in njegovo osebnost, obenem pa mu onemogočamo, da bi si sam ustvarjal digitalni odtis."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"UI danes tako dobro zgenerira video, da ne moreš več vedeti, ali je resničen ali ne. Poleg tega pa se že množično pojavljajo spletni portali, katerih vsebino v celoti ustvari umetna inteligenca. In to so vsebine, s katerimi si lahko škodujemo, če so napačne: zdravje, kuhanje ali kozmetika itd. Obstajajo sicer orodja, ki prepoznavajo, ali gre za vsebine ustvarjenje z UI, a so žal nezanesljiva." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Mi imamo kot (zahodna) družba s tem velike težave. Dezinformacije so na internetu tako razširjene, da jih je težko prepoznati, če nimamo ustreznega znanja. Danes je težko imeti dovolj široko znanje za dovolj dobro kritično presojanje vsake informacije, na katero naletimo na spletu. S pojavom UI so se stvari še bolj zakomplicirale."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Ta značilnost mladih pa lahko vodi v medgeneracijsko povezovanje. Mladostniki lahko svoje stare starše naučijo uporabljati instagram, starejši pa mlade opremijo z izkušnjami ter vedenjem o pasteh in tveganjih." [/i](Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Ker jim manjka življenjskih izkušenj, se pogosto ne znajo ustrezno zaščititi pred tveganji, ki jih neka aplikacija prinaša."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Ne, otroci danes niso bolj tehnološko pismeni. Telefon je zanje kot nekakšna črna škatla, za katero ne vedo, kako deluje in zakaj deluje tako. No, morda se najde kakšen posameznik, ki se poglobi v podrobnosti, a splošno gledano, niti večina odraslih ne ve, kako zadeve delujejo. Znanje mladih o napravah je precej ozko: gotovo bodo neko aplikacijo, ki jim je všeč, poznali do potankosti in poznali vse trike …"[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Četudi se morda sliši nenavadno, da dve ali triletnika opozarjamo na neprimerne vsebine, ki mu jih lahko Youtube ponudi poleg risank, je to nujno. Dejstvo je, da se velikokrat, sploh če telefon sicer uporabljata mati ali oče, začnejo ob risankah pojavljati nasilne vsebine: denimo boks ali nasilni izseki iz filmov. In malčki tega nasilja ne bodo razumeli tako, kot ga razumemo mi odrasli, ampak je to zanje lahko precej travmatično. Skratka, vzgoja se začne s prvim stikom s telefonom."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Ko starši omogočijo uporabo družbenih omrežij, naj spremljajo, kaj otrok spremlja, s kom komunicira in kaj objavlja. Idealno bi bilo, da si otroci profile naredijo takrat, ko bodo sposobni sami prepoznati tveganja, ki nanje prežijo na družbenih omrežjih in se pred njimi zaščititi. Kdaj so tega sposobni, se med otroki razlikuje, je pa odvisno tudi od tega, kako so starši otroka vzgajali."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Pri družbenih omrežjih so pravila jasna: mlajši od 13. let jih ne smejo uporabljati. Pika. Če bi to upoštevali, bi bilo marsikaj boljše, kot je, a se tega ne držijo ne starši, ne otroci, ne podjetja.[/i]" (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"A najprej naj bodo le njihovi uporabniki, si ga izposodijo, niso pa njihovi lastniki. Če niso, lahko starši precej lažje nadzorujejo in usmerjajo uporabo in v primeru pretirane uporabe brez večjih težav vzamejo. če pa je telefon otrokov, mu odvzamemo njegovo lastnino, čemur se bo bistveno bolj upiral."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
[i]"Priporočila uporabo naprav pred drugim letom starosti odsvetujejo. Sam bi rekel še pozneje: po tretjem letu. Začnemo z minimalnim časom: nekje do pol ure na dan, pa še to s prekinitvami z drugimi aktivnostmi. Do šestega leta postopno dosežemo eno uro na dan, med šestim in devetim letom približno eno uro na dan, v skupini med 10. in 12. letom nekje uro in pol, od 13. do 18. leta do dve uri na dan. To so priporočila, govorimo pa o času za zabavo. Torej, če otrok računalnik uporablja kot sredstvo za učenje, si dela zapiske, bere, seveda tega ne štejemo v ta čas. Saj je računalnik ne nazadnje tudi orodje, kot je orodje za učenje zvezek. Pomembno je, da je uporaba zaslonov samo ena izmed aktivnosti v življenju otroka in ni prevladujoča."[/i] (Vir: 106)
 

Otrok & družbena omrežja
"Kdaj je torej priporočljivo, da otrok prvič dobi elektronsko napravo in za koliko časa?" (Vir: 106)
 

[i]"Na posvete s terapevtom hodijo tudi starši rosno mladih zasvojencev, z novimi tehnologijami - najmlajši šteje zgolj pet let." [/i](Vir: 17)
 

Odvzem telefona
[i]"... terapevt Miha Kramli vodi Center za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer se ukvarjajo tudi z zdravljenjem nekemične zasvojenosti. Ta je pred 3o leti, v času ustanovitve centra, pomenila predvsem zasvojenost z igrami na srečo, zdaj pa že dolgo prevladujejo zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, predvsem z družbenimi omrežji in videoigrami, pa tudi denimo s športnimi stavami in vlaganjem v kripovalute.
V centru se trenutno zdravi okoli 270 zasvojencev vseh generacij. V večini so sicer mladi uporabniki, a kot poudari Miha Kramli, »ni starostne skupine, ki bi bila odporna proti pastem digitalne odvisnosti«. Terapevt ocenjuje, da je »v Sloveniji približno 2500 do 3000 osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, ki še niso poiskali strokovne pomoči, vendar jim zaradi zasvojenosti z novimi tehnologijami ne bo uspelo končati izobraževanja«. Poudarja pa, da »ne gre za uradne podatke, temveč za strokovno domnevo, utemeljeno na izkušnjah iz prakse«." [/i](Vir: 17)
 

[i]"In katere taktike mladi uporabljajo pri samoomejevanju in odklapljanju od družbenih omrežij? Česa lahko naučijo tudi pripadnike starejših generacij?
Mladi na telefonu najpogosteje izklapljajo obvestila, zvok in druge motnje. Seveda omejujejo tudi rabo aplikacij. Prav tako posegajo po strožjih taktikah. Telefon umaknejo v drug prostor. Izklapljajo spletno povezavo. Ali pa aplikacije z družbenimi omrežji preprosto izbrišejo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]»Ena od taktik, kijih uporabljajo, je raba družbenih omrežij izključno v večernih urah, potem ko so šolske in druge obveznosti že opravili. Namesto zdravstvenega vidika je pri njih v ozadju samoomejevanja učinkovitost.«[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Naslednji korak je uvedba »prepovedanih območij«, torej prostorov doma, kjer telefona ne uporabljamo, denimo v jedilnici, delovnem kabinetu ali kopalnici. Svetuje še, da si na telefon naložimo aplikacijo za spremljanje časa, ki ga preživimo pred zaslonom, saj tako dobimo konkretne podatke o tem, koliko časa preživimo s telefonom v roki in katere aplikacije največ uporabljamo. »Šele potem boste lahko začeli razmišljati, kakšen odnos si sploh želite imeti s svojo napravo.«" [/i](Vir: 17)
 

[i]"Kot pri vseh vrstah odvisnosti je prvi korak k okrevanju ta, da zasvojenost prepoznamo. Očitni znak zasvojenosti s telefonom je, da nas telefon v spalnici spremlja, preden zaspimo, in da se mu zjutraj posvetimo, še preden zlezemo iz postelje. Avtorica zato predlaga, naj si kupimo analogno budilko in telefon za vselej odstranimo iz spalnice.
Predlaga tudi, naj sčasoma uvedemo »digitalni sabat«, naj se torej en dan v tednu vzdržimo rabe telefona. Ključen korak je prav tako, da na telefonu izklopimo vsa obvestila, tudi obvestila o (službeni) e-pošti.
Avtorica nas s tem po svoje spodbuja, da uveljavimo pravico do odklopa."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Pretirana raba pametnega telefona krepi stres in krati spanec.
Kompulzivna raba telefona dolgoročno hromi spomin. Zaradi nenehnega preklapljanja med aplikacijami, hitre potrošnje informacij in samodejnega drsenja po zaslonu možgani izgubljajo čas in manevrski prostor, ki ga potrebujejo za obdelavo in utrjevanje spomina. Namesto da bi podatke prenašali iz kratkoročnega spomina v dolgoročnega, zgolj kopičimo nepovezane drobce informacij, ki hitro utonejo v pozabo. Zaradi tega postajamo vse bolj odvisni od zunanjih virov informacij - ko česa ne vemo, si s tem ne belimo glave, temveč namesto napenjanja možganov nemudoma posežemo po telefonu, vsevedni zakladnici znanja, ki razmišlja namesto nas.
To opaža tudi Miha Kramli. »Zaradi nepravilne rabe novih tehnologij možgani pogosto niso več sposobni dolgoročno shranjevati zahtevnejših informacij. Zdaj imamo vse več mladostnikov, študentov in tudi odraslih ljudi, ki kažejo znake tako imenovane digitalne demence - niso sposobni študirati ali opravljati dela.«"[/i] (Vir: 17)
 

[i]"... »budnice« opozori na množico konkretnih negativnih učinkov pretirane rabe pametnega telefona in družbenih omrežij, zaradi katere kognitivne sposobnosti uporabnikov postopoma nazadujejo. Opozori denimo na krčenje razpona pozornosti: ker vsebino na telefonu navadno zgolj preletavamo, to dolgoročno zmanjšuje veščine poglobljenega razmišljanja in kritične presoje. Avtorica je prepričana, da nam tehnološki mogotci načrtno kradejo pozornost. »Bolj ko smo raztreseni, več smo zanje vredni,« pravi. Ne le da smo za najnovejši iPhone odšteli celo premoženje, tudi pozornost, ki jo namenimo telefonu, je valuta, s katero plačujemo najemnino zanj."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Terapevt Miha Kramli razloži, da skoraj vsi, ki jih v centru za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica obravnava zaradi zasvojenost z novimi tehnologijami, v virtualnem svetu preživijo vsaj osem ur na, dan, kar je najmanj - nekateri so pred zasloni cel dan ali več. »Človek, ki je toliko časa v virtualnem svetu, ni več sposoben opraviti niti osnovnih nalog - niti končati srednje šole, kaj šele fakultete. Postane povsem nefunkcionalen,« pravi Miha Kramli.
Vseeno pa tudi on poudarja, da je čas, ki ga uporabnik preživi pred zaslonom, v smislu negativnih učinkov popolnoma relativen in »odvisen od notranje in fizične kapacitete vsakega posameznika. Oseba, ki je aktivna in radovedna, ki vselej kaj počne in napreduje, lahko v virtualnem svetu preživi tudi šest ur na dan, pa je to ne prizadene. Komu, ki je pasiven in zaprte narave, lahko škodujeta že dve uri vsakodnevnega drsenja po zaslonu,« trdi. Tezo podkrepi z zgovorno primerjavo: So ljudje, ki lahko spijejo liter vina, pa so še dokaj trezni in funkcionalni, koga drugega popolnoma potolče že en deciliter.«"[/i] (Vir: 17)
 

[i]"A to (op.: Američani in telefon) moramo postaviti v kontekst: upoštevati moramo, da ta čas ni namenjen zgolj brezciljnemu drsenju po zaslonu, slepemu tavanju po vrtincu družbenih omrežij in pregledovanju najnovejših videotrendov na TikToku. Katja Koren Ošljak se zato sprašuje, kako sploh opredeliti čezmerno rabo telefona. Prepričana je, da je ne moremo opredeliti v urah, »vsaj ne v družbenih okoliščinah, ko smo vsi nenehno priklopljeni«."[/i] (Vir: 17)