Forum VSE

[i]"Če bi analize, ki jih predlagajo neodvisni raziskovalci, pokazale, da cepljeni ljudje umirajo pogosteje kot necepljeni, bi lahko to postavilo pod vprašaj celotno strategijo pandemičnega cepljenja."[/i] (Vir: 106)
 

[quote="Vse" post_id=19084 time=1793695009 user_id=58][i]"Že med pandemijo so nekatere NVO in neodvisni raziskovalci opozorili na naraščajoče število posameznikov, ki so po cepljenju utrpeli negativne zdravstvene posledice. Ti pomisleki pogosto niso bili resno obravnavani. Podcenjevanje strokovnih prizadevanj nevladnih organizacij in pomanjkanje analiz, ki bi jih NIJZ moral opraviti v preteklih letih, mečeta slabo luč na institucijo. Zdi se, da NIJZ danes želi predvsem zaključiti razpravo o varnosti cepiv v Sloveniji, namesto da bi se soočil z nerešenimi vprašanji."[/i] (Vir: 106) [/quote]

 

[i]"Analize učinkovitosti in varnosti cepljenja, ki jih je v kovidnem in pokovidnem času opravil NIJZ, so pomanjkljive."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Statistično je v pokovidnih letih zabeležen porast smrtnosti, vendar ni nujno, da je to neposredno povezano zgolj s cepljenjem, če sploh. Med boleznimi, ki bi lahko prispevale k presežni umrljivosti, so miokarditis, perikarditis, tromboze, možganske kapi in druge kardiovaskularne ter nevrološke težave, ki jih nekateri povezujejo s cepljenjem, čeprav to ni dokončno dokazano. To ponuja priložnost za celovito analizo, saj na povečano smrtnost vplivajo tudi dolgoročne posledice prebolelega kovida-19, slabša dostopnost zdravstvenih storitev med pandemijo ter drugi družbeni in zdravstveni dejavniki."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Od samega začetka je bilo jasno, da so natančni in verodostojni podatki ključni za učinkovito upravljanje zdravstvene krize. Vendar NIJZ in odgovorne institucije niso bili pripravljeni na te izzive. Kmalu se je pokazalo, da ni težava le v zbiranju zanesljivih podatkov, ampak tudi v njihovi interpretaciji in komunikaciji z javnostjo." [/i](Vir: 106)
 

[i]"… kažejo, da Slovenija poroča o izjemno nizkem številu stranskih učinkov cepljenja v primerjavi z drugimi državami,„. kar je kot izstopajoče v EU poudarila tudi Evropska agencija za zdravila (EMA)."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Načrtovanje potreb po cepljenju je bilo pogosto pod vplivom političnih in industrijskih interesov, kar je ustvarilo dodatne dvome o transparentnosti odločitev glede cepiv."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Podatki o učinkovitosti cepiv - predvsem novih cepiv mRNA - in njihovih dolgoročnih stranskih učinkih so se med pandemijo nenehno spreminjali." [/i](Vir: 106)
 

[i]"Hitra uvedba cepiv po skrajšanem raziskovanju in regulatornih postopkih je prinesla dodatne pomisleke, saj so cepiva dobila pogojno dovoljenje za uporabo brez vseh potrebnih kliničnih preizkusov. Za bolj osmišljeno strategijo bi Slovenija potrebovala lastne analize in več zdrave pameti, vendar so se smernice in priporočila za boj proti pandemiji v veliki meri zgolj kopirali po vzoru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in tujih regulatornih organov, ne da bi dovolj upoštevali značilnosti slovenske populacije."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Pojasnjuje pa, da se tudi cepiva istega proizvajalca lahko med seboj močno razlikujejo glede na obrat, v katerem je cepivo proizvedeno. »Zaradi okužb obratov, uporabe ne dovolj čiste vode, kemikalij in podobno je kakovost lahko zelo različna."[/i] (Vir: 13)
1. Pa saj ste farmacija; in delate (in dobro služite) za ljudi.
 

[i]"Da so za neželene stranske učinke krive nečistote v cepivih, kot velikokrat slišimo, ni vedno pravilo." [/i](Vir: 13)
1. Naj bo "zdravilo", ne pa "strup". Zakaj sploh so nečistote v cepivih?
 

[i]"Trenutno so v fazi kliničnih študij že nova, izboljšana cepiva proti COVID-19, ki omogočajo večjo stabilnost mRNK v človeški celici, s tem pa daljšo proizvodnjo virusnega proteina. Napoveduje, da bodo ta cepiva omogočala za vsaj 10-krat manjšo količino vnesene mRNK, s tem pa tudi 10-krat manjšo količino vnesenih nečistot." [/i](Vir: 13)
1. Kaj nam pove informacija "10-krat ...": kaj je bilo torej prej? In zakaj zdaj 10-krat manj, ne pa (skoraj) nič?
 

CEPIVA
Štrukelj:[i] "Močnejši kot je imunski sistem, bolj bo reagiral na vnos cepiva."[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Zakaj vlade podpirajo prepoved učinkovitih in varnih zdravil ter izpostavljajo kot edino sprejemljivo nepreizkušeno nevarno cepivo? Zakaj vlade to spregledujejo in kot slaboumne dajejo milijarde proizvajalcem cepiv?
Zgodnje zdravljenje s hidroksikiorokinom, cinkom, antibiotikom in vitamini je ena izmed takšnih možnosti z izjemnimi izkušnjami." [/i](Vir: 81)
 

[i]"Torej, ne sme se razmišljati. Vsaka skrb, da bi bilo eksperimentalno cepivo lahko tudi problematično, ni dopustna. Se ve, cepljenje je potrebno propagirati na vse načine, tudi skrajno manipulativno."[/i] (Vir: 81)
1. To je pretipkan cel odstavek.
2. Papir (knjiga - saj cenzure skoraj ni več) vse prenese.
3. "Odvetnik" zmore (prepričljivo) zagovarjati ali belo ali črno: da (polno) drži ali da (sploh) ne drži.
4. Tako (lahko) deluje tudi npr. (ta) forum.
 

[i]"Razlog zaradi katerega umrete po okužbi, ni v tem, da imate prav ta respiratorni virus.
Vsak respiratorni virus je lahko v tej starosti smrtonosen, tudi resen prehlad.
Zato menim, da bi bilo dobro imeti cepivo le za zelo ogrožene ljudi, toda - in to je pomembno - ostali cepiva ne potrebujejo.[/i]" (Vir: 81)

 
 
 

[i]"Dr. David Martin: ››Ne gre za cepivo. Glede tega moramo biti zelo jasni. Izraz cepivo se uporablja zato, da so ga lahko prikrito vključili med preiskave javnega zdravstva.
Ni cepivo; gre za mRNA paket v ovojnici maščobe, ki se dostavi v celico. Gre za medicinsko napravo, ki je bila narejena tako, ..."[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Gre za mehanično napravo v obliki zelo drobnega tehnološkega paketa, ki ga vnesejo v človeški sistem, da aktivira celice na način, da začnejo proizvajati patogene. /.../ To je kemijsko patogena naprava, ki omogoča kemični postopek tvorjenja patogenov v celici. Gre za medicinsko napravo, ne pa za zdravilo, ker po definiciji ustreza napravi. Ni živ sistem, ni biološki sistem, ampak tehnologija v fizični obliki, ki pa je v velikosti molekularnega paketa."[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Ampak kakšna je razlika med cepivi, s katerimi se bila jaz kot otrok cepljena in med temi, ki se uporabljajo sedaj? Razlika je v tem, da so ta stara cepiva imela v večinskem delu antigene in zelo majhno količino škodljivih snovi: živega srebra, aluminija ... - kar koli.
Novejša cepiva imajo to razmerje bistveno spremenjeno."[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Vemo namreč, da je v cepivih nanoaluminij, ki prehaja hematoencefalno bariero, in ogromno število drugih onesnaževalcev. V nekaterih so odkrili celo 338 snovi, 16 ne sodijo v cepivo. Prav zaradi pomanjkanja nadzora nad proizvajalci cepiv se to dogaja." [/i](Vir: 81)
 

[i]"Pozdravljam, da so tudi covid-19 cepiva dostopna tistim, ki se želijo cepiti, je pa popolna kršitev temeljnega aksioma medicine: 'Predvsem ne škodovati,' da bi zakonodajalec komurkoli vsiljeval cepiva, ki niso registrirana po rednem postopku - to pomeni tudi z dolgotrajnimi varnostnimi študijami."[/i] (Vir: 81)
1. Ampak to je pa "vedno": da tudi škodujejo.
To so (vsaj) stranski učinki.
2. Zato zdravnikom podpisujemo soglasja, (tudi) "dovoljenja" (pred posegom, operacijo).
3. Škodujemo (si) tudi (vedno), ko jemo ali celo, ko dihamo.
Škodujemo si, ker smo - in posledica je, da bomo umrli.
Človeško telo je namreč sestavljeno tudi iz škodljivih snovi. Podpičje. Moramo npr. dihati. In vdihavamo (tudi) škodljive snovi.
Strokovnjaki (stroka - da se sliši še bolj brezosebno, "vzvišeno") (pač) določi neke parametre, da lahko je še dopustno neškodljivo.
4. Dolgotrajne študije naj bi bile 7-10 let.
Ali čakati 10 let na (časovno dolgotrajne) možne slabe stranske učinke cepiv?
Izbira je: (manj) slabo ali (zelo) slabše: naj pospešeno zbolevajo in umirajo še 10 let?
5. (Samo) 10 let?
 

[i]"Že takrat smo bili pisno in ustno opozorjeni, kar velja še danes kot pravilo, da kolegi, ki cepijo otroke, smejo prijavljati samo kratkotrajne učinke. In so nas nekako prepričali, da mi ali tisti, ki delajo v pediatriji, nismo kompetentni za presojanje dolgotrajnih stranskih učinkov, da bo to opravila komisija na podlagi svojih postopkov."[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Na srečo je virus stekline sorazmerno počasen, ampak brez cepljenja te bolezni, kolikor vem, še nihče ni preživel - to je klasičen primer, s katerim boste antivakserju (necepilcu) takoj zaprli usta. Stekla lisica ugrizne človeka, a nemudoma gre na cepljenje proti steklini in tako preživi. To je šolski primer za to, ali nam cepljenje reši življenje. Če ugriznjeni človek ne bo cepljen, bo umrl, to je dejstvo."[/i] (Vir: 18)
1. Proticepilci & co. so znali biti proti tudi prehitri odobritvi cepiva; proti kupom nejasnosti (prikrivanj itd.) ob cepljenju zaradi covida.
 
 

[i]"Medicinska stroka in mediji pravijo ljudem, da po cepljenju za covid 'morda' ne bodo huje zboleli, a lahko se zgodi, da bodo huje zboleli.
Pravijo jim, da po cepljenju morda ne bodo prenesli bolezni na drugo osebo, a lahko se zgodi, da jo bodo.
Pravijo jim, da po cepljenju človek ni varen pred boleznijo, a da se mora cepiti.
Pravijo jim, da bodo tudi po celjenju lahko huje zboleli, a morda ne bodo.
Pravijo jim, da so cepiva nujna, varna, in učinkovita, a jim ne povedo, kdo vse opozarja, da niso nujna, varna in učinkovita in koliko znanstvenikov na to opozarja.
Pravijo jim, da jih bo cepivo varovalo, a lahko se zgodi, da jim bo škodovalo.
Pravijo jim, da covid cepivo varuje življenje in zdravje cepljenega in vseh drugih ljudi, a možno je, da nekateri ljudje po cepljenju umrejo. …
Pravijo jim celo, to pa je sprevrženo, da stranski učinki cepiv niso pogostejši in težji, kot to sicer velja za medicino, bolezni, cepiva in zdravila.
Pravijo jim, da so stranski učinki, tudi tisti s smrtnimi primeri, pač kolateralna škoda, cena varnosti, odraz družbene solidarnosti. Pa se vprašam, kdaj je v našem civilizacijskem okolju … takšna miselnost postala splošno priznan … Kolikor vem, pa vem, da vem …, naj bi veljalo prav obratno, tako v politiki in pravu kot v filozofiji in v medicinski etiki in deontologiji?" [/i](Vir: 71)
 

[i]"Tudi ljudje, ki so bili cepljeni, morajo pričakovati, da bodo prej ali slej zboleli za COVID-19."[/i] (Vir: 13)