Forum VSE

N. Osenar: [i]"V vseh teh letih v Sloveniji nisem našla nobenega zdravnika, ki, bi se ukvarjal z diagnosticiranjem ali zdravljenjem te bolezni! Zaradi svoje izkušnje menim, da je danes že veliko, da ti ne postavijo napačne diagnoze, ti pripisujejo depresije, da te ne pospravijo v neki predal, ki jim ustreza." [/i](Vir: 11)
 

[i]"Ljudje so med epidemijo doživeli vsesplošen stres. Najbolj je to prizadelo ženske. Delo od doma, skrb za otroke, šolanje otrok, gospodinjstvo - vse to je padlo na njihova ramena, tako da nenadoma niso imele več časa zase. To se mi zdi ena najhujših socialnih kazni."[/i] (Vir: 11)
 

A. Ihan:[i] "Torej, kateri zdravstveni sistem bi kopirali?
Avstrija je čisto v redu sistem. Vendar mi ne dojamemo, da je pri tako pomembnih in velikih družbenih sistemih potrebna dolgoročna usmeritev, ki mora biti tudi jasno in javno ubesedena in s soglasjem sprejeta.
Pri zdajšnjem ministru vemo le to, da bi želel skrajšati čakalne vrste, ne vemo pa, kaj misli o zavarovalniškem sistemu in o konkretni organizaciji javnega zdravstva za naprej."[/i] (Vir: 11)
 

A. Ihan: [i]"Zdaj so stvari odvisne od novega zdravstvenega ministra, če bo problem ignoriral, se bo zasebni, samoplačniški sektor z vsako pomanjkljivostjo javnega zdravstva samo krepil.
Po drugi strani pa ima minister glede na svoje kompetence dovolj moči, da zasebne zavarovalnice in njihovo zdravstveno infrastrukturo vključi v javni sistem pod pogoji, ki jih lahko pretežno določi kar minister."[/i] (Vir: 11)
 

A. Ihan:[i] "Srečno dejstvo je, da v vsej Evropi velja kulturni konsenz, da človek zaradi bolezni ne sme obubožati, in zato si nobena vlada, leva ali desna, nikjer v Evropi ne upa niti pomisliti, da bi ukinila javni in solidarni zdravstveni sistem. Zdravstvo za vse v Evropi že zdavnaj ni več politično vprašanje, ker to volivci pričakujejo, ampak le vprašanje sposobnosti zdravstvenih ministrov, da naredijo korak naprej od prejšnjega ministra.
Pri nas je nerodno, ker je ta kontinuiteta korakanja naprej mnogokrat prekinjena s korakom vstran ali celo nazaj, zato smo zelo počasni in bi danes večina Slovencev, kar zadeva zdravstvo, raje živela v Avstriji. Pa ni bilo vedno tako.
Eden od korakov stran je trenutno tudi vzpostavljanje vzporednega zdravstvenega sistema z dodatnim zavarovanjem proti vrstam. To je posledica napak Cerarjeve vlade, ko je ministrica Kolar začela strašiti zasebne zavarovalnice, da bodo ukinili dopolnilno zavarovanje. Namesto da bi to izvedla, je samo govorila. Zato so takrat začele zasebne zavarovalnice v iskanju obrambnih manevrov vzpostavljati lastno zdravstveno infrastrukturo z odkupi koncesijskih in zasebnih ambulant in klinik."[/i] (Vir: 11)
 

[i]Ali je v kateri evropski državi zdravstveni sistem, ki bi ga vi kopirali?
A. Ihan: "Bil sem že marsikje in prvo kruto dejstvo je, da je zdravstvo vedno bolje urejeno v bogatejših državah. Tam si lahko uredijo stabilen sistem, na katerega se ljudje in vsi zaposleni v zdravstvu navadijo.
Dvajset ali trideset let traja, da se pri dolgoročno zastavljenem sistemu popravijo najbolj očitne anomalije, ki se pokažejo. Vsak sistem je torej treba jasno zastaviti in potem vztrajati, da se razvije, in pri tem sploh ni tako pomembno, ali je državni ali zavarovalniški ali kaj tretjega. Niti ni sistem nujno povezan z gospodarsko ideologijo tiste države. Recimo, v Združenem kraljestvu imate povsem državno upravljan javni zdravstveni sistem, kjer lahko minister odpusti tako rekoč kateregakoli zdravnika."[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Čas jim jemlje izpolnjevanje zahtevanih elektronskih oken, ki so v nekaterih primerih nepotrebna in nepomembna, vendar bližnjic v računalniškem sistemu ni. Algoritmi so torej tisti, ki v digitalni družbi normativno preoblikujejo in spreminjajo tudi medicinsko prakso ter razmerja med zdravnikom in bolnikom."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Vendar pa je ob vpeljavi digitaliziranih rešitev v medicinsko prakso, kot pravi Jana Šimenc, z instrumentalnim načinom uvedbe sprememb »od zgoraj navzdol« med zdravniki manj zadovoljstva.
Občutek imajo, da izgubljajo del avtonomnosti in strokovne neodvisnosti pri odločanju. Algoritmi določajo potek dela in odločajo o izbirah, postavljajo prioritete ter vsiljujejo logiko razmišljanja in delovanja.
V ospredje so potisnjeni natančno beleženje, nadzor, finančni prihranki, optimizacija časa in delovnih procesov. Vse bolj narašča birokratizacija, digitalna realnost pa neposredno vstopa v odnos z bolniki."[/i] (Vir: 13)
 

[i]Preveč administracije
"Ob procesu digitalizacije zdravstva Grabar tako opozarja na preveliko razhajanje med »digitalno prakso in vrhunsko klinično medicino, ki digitalni pristop postavlja v ozadje. Počasne digitalne naprave, zastarele poti dostopanja, premalo poudarjene prednosti in možnosti nekaterih digitalnih postopkov pa so privedle do situacije, ko zdravniki, kot pojasnjuje sogovornik, takšne rešitve dojemajo kot zamudne, obenem jih odmikajo od bolnikov ter njihovih potreb, za povrh pa jim nalagajo še nepotrebno administracijo.
Ob tem tudi pojasnjuje, da digitalne rešitve zajemajo le ozko področje. Prepočasna digitalizacija tako pogosto zahteva tudi ohranjanje starih praks in načinov dela, torej kdaj tudi dvojni pristop."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Poleg tega Grabar kot najbolj očitno problematiko v tem pogledu omenja prepočasne računalnike, različno dojemljivost kolegov, premalo objektivnih kliničnih podatkov v digitalni obliki za realno vrednotenje kakovosti opravljenega dela, pomanjkanje celovitih digitalnih rešitev.
Ob tem še dodaja, da podatki za nekatere namene kliničnih dejavnosti, predvsem preventivne, niso poenoteni in dovolj pripravljeni za vsakdanje delo." [/i](Vir: 13)
 

[i]»Ekrani nas zaslepljujejo z vso slikovitostjo ponujenih možnosti. Ob tem zahtevano zrenje v računalnik skrajšuje čas terapevtskega stika iz oči v oči med zdravnikom in bolnikom.«[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Minister bi na to verjetno odgovoril, da gredo vse aktivnosti v nakazano smer, a da se, ti šment, za to mladi zdravniki preprosto ne odločajo."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Bistvo problema pa je drugje - na primarnem nivoju, pri prvem stiku bolnika z zdravstvenim sistemom, pri preobremenjenih specialistih družinske medicine."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Novi minister za zdravje je napovedal, da bo skušal urediti sistem tako, da bo usposobil vodstveni kader bolnišnic, kar bi pripomoglo k racionalizaciji porabe denarja in zmanjševanju izgub. Težave se je torej lotil pri vrhu in pri denarju. Takemu ukrepu ni kaj očitati, morda le to, da se zaradi »zrenja v posamezna drevesa ne vidi gozda." [/i](Vir: 13)
 

[i]"Sama sem v preteklosti vse delala sama, zdaj pa moram imeti nekoga, ki se ukvarja le z administracijo, ker preprosto ne zmorem. Kot zasebnica sem dolžna spremljati vse spremembe, nove zakone, nove zahteve, vnašati vse podatke, poskrbeti za izvedbo ..., dan pa ima le 24 ur."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Če zdravnikom, katerih osnovna naloga je reševanje zdravstvenih težav drugih ljudi, naložite ogromno administrativnih opravkov, jih degradirate v uradnike." [/i](Vir: 13)
 

[i]"Če vadimo redno, skoraj vsakodnevno, se učinek teh dejavnikov sešteva, učinkovitosti imunskega odgovora in presnovnega zdravja pa se izboljša. Različni epidemiološki podatki kažejo, da je redna telesna vadba povezana z manjšo pojavnostjo okužb dihal in manjšo umrljivostjo, opozoriti pa je treba, da ima tudi tukaj pretiravanje negativne posledice."[/i] (Vir: 43)
 

[i]Po kakšnem sistemu bi postavili plačilno lestvico?
"Na primer, če pogledamo kirurge: predstojnik določenega oddelka bi bil najbolje plačan, kajti on je pravzaprav tisti, ki vodi celoten tim, ker on skrbi za red in dobro energijo, za sinergijo med ljudmi na svojem oddelku, poleg tega pa kot predstojnik nosi vso odgovornost, če pride do kakršnihkoli zapletov.
No, drugi, ki bi bil najbolje plačan na istem oddelku, bi bil vodilni kirurg. Vsi vemo, kdo na oddelku opravlja najtežje operacije, kdo je najboljši, se izobražuje tudi v tujini, je v stiku z najboljšimi svetovnimi kirurgi na določenem področju, skratka, operira najtežje paciente in hkrati vzgaja nove rodove kirurgov na svojem področju. Navadni kirurgi pa bi morali biti plačani glede na število opravljenih rutinskih operacij.
Predstojnik in vodilni kirurg pa bi morala biti na kirurški kliniki razred zase, najbolje plačana, kajti če uporabim šahovsko metaforo, je predstojnik kot kralj, vodilni kirurg pa njegova kraljica."[/i] (Vir: 18)
 

[i]Kaj pa na splošno, kako hitro začnemo uporabljati kak nove metode iz tujine?
V. Pfeifer: "Zelo hitro. Takoj, ko ocenimo, da gre za boljšo metodo, jo hitro uvedemo v svojo prakso. Lahko rečemo, da smo Slovenci v vrhu po uporabi novih metod. Če pogledamo, na primer, operacijo sive mrene, smo v povprečju boljši od Nemčije, operacije izvajamo po najsodobnejših metodah, uporabljamo najboljši material ..."[/i] (Vir: 13)
 

V. Pfeifer: [i]"Pri pacientu morda po operaciji pride do zapleta, ki je sicer kot možen opisan tudi v literaturi, vendar v majhnem odstotku. Če želi ta pacient dobiti odškodnino, mora zdravniku dokazati, da je naredil napako, sicer zavarovalnica odškodnine ne plača. To ni prav. Običajno bi moralo biti, da če se pacientu kaj zgodi in je zavarovan ali je za to zavarovan tisti, ki ponuja storitev, bi moral ta dobiti odškodnino, tudi ko ni šlo za zdravniško napako.
Določen delež takih zapletov se pri operacijah zgodi povsod po svetu. Pacient je sicer pred operacijo s tem seznanjen in podpiše tudi izjavo, vendar tak način, kot ga imamo trenutno v Sloveniji, ni pošten. Na sodišču je zato veliko nepotrebnih tožb, saj morajo pacienti, če želijo odškodnino, zdravniku dokazati napako, čeprav je mogoče sploh ni bilo in je vseeno prišlo do zapleta. Zakon v bistvu ščiti zavarovalnice." [/i](Vir: 13)
 

[i]"Za razliko od človeka stroji ne pozabljajo, hitreje obdelajo večje količine podatkov ter se ne utrudijo in jim ne usiha zbranost."
"Še vedno pa daje specialist boljše rezultate od računalnika, modela, ki zaenkrat temelji na statistiki."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"V povprečju človek naredi približno 3500 korakov na dan, kar je malo, saj bi jih za zdrav način življenja moral dnevno narediti 10.000, kar je med šest in sedem kilometrov.
Seveda govorimo o zdravi hoji, ki nima nič skupnega s hojo v neprimerni obutvi ali celo v visokih petah po asfaltu."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Za primer: v kanadski provinci Ontario je zdravstveno osebje razkrilo, da morajo biti zdravniki slepo pokorni in vdani javni zdravstveni politiki, četudi bi pri tem škodovali zdravju svojih pacientov." [/i](Vir: 81)
 

[i]Od preko 8.000 zdravnikov v Sloveniji je morebiti 30 posameznikov, ki si jemljejo ali jim je bila podeljena pravica ustvarjati vtis, da so vrh modrosti v medicinski stroki na splošno, v resnici pa so dejansko le strokovnjaki ene od omenjenih specialnosti, ki so bili po politični plati pripuščeni k ustvarjanju 'doktrine vodenja' ...[/i] (Vir: 81)
 

[i]"Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo depresija kmalu drugi najpogostejši vzrok za nezmožnost za delo po vsem svetu."[/i] (Vir: 100)