Forum VSE

Jožica Frigelj:
[i]"… razbremenitev učnih programov in več časa za izkušenjsko učenje;
avtonomne in raznolike šole ter možnost izbire med različnimi programi;
šolo, kjer otrok vsak dan zadovolji potrebo po gibanju." [/i](Vir: 106)
 

[i]»Zakaj otrok v šoli kriči in skače po razredu? Da ga opaziš. In takoj veš, da nekaj ni v redu. Otrok potrebuje pozornost, zato je pametno, da ga naslednjič, ko naredi nekaj v redu, naglas pred vsemi pohvalite - in se bo v trenutku spremenil.«[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Medtem ko ugotavljajo, kako naučeno teorijo spraviti v prakso, imajo še mizerno plačo, borijo se z vsemi zakoni, pravilniki, da ne govorim o evidenci dela, ko dokazuješ vsako oddelano minuto. Sploh si ne predstavljam, da bi danes začenjala z učiteljskim poklicem!" [/i](Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Vsi, ki so bili pri nas na dvotedenski praksi, so dejali: to je čisto preveč naporno delo. Naporno je in zelo regulirano, celo hiperregulirano. Zakaj bi se torej kdorkoli odločil za ta poklic?[/i]" (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Poleti precej potujem in v Albaniji ali pa v Turčiji, Iranu sem kar zrasla v očeh ljudi, ko sem povedala, da sem učiteljica. V Jordaniji učitelji ob zaposlitvi dobijo celo stanovanje. Kako bomo pri nas privabili učitelje v oddaljene manjše kraje?"[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Končnima dvema kandidatoma za predsednika države sem v imenu civilne iniciative Kakšno šolo hočemo zastavila vprašanje, kakšen je njun odnos do javnega šolstva, kje vidita napredek, a tudi odgovora »nimam časa« nisem dobila."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Učitelji svojih idej ne moremo uresničevati, ker nimamo svojega strokovnega predstavnika."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Zavod za šolstvo je tista institucija, ki v največji meri kroji šolsko politiko. Iz svoje svetovalne funkcije je prešel v bolj administrativno …"[/i] (Vir: 11)
 

[i]"Mar otrok nima tudi dolžnosti, da je med poukom tiho?"[/i]
Jožica Frigelj: [i]"Da, o tem govorim."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj:[i] "Lahko učitelj pošlje pet ali celo deset motečih učencev naenkrat iz razreda, če jih ne zmore obvladati?
Ne, ker ima otrok pravico do 45 minut pouka vsako uro."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj:[i] "Starše seveda razumem, saj otroku želijo le najboljše in ocene so pomembne, a vtaknejo se v vsako malenkost. Razlagati staršu vse strokovne okvire, zakaj je učitelj nekaj naredil, včasih nima smisla - mnogokrat tega ne razumejo, vidijo samo svojega otroka. Da se to dovoljuje, ni prav."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj: [i]"Izguba zaupanja v učitelje se je začela s tem, ko se je staršem na široko odprlo vrata šol. Kar naenkrat so bili vsi kompetentni za vse. Vzeli so si pravice, ki jih v resnici sploh nimajo, kot je soditi o strokovnem delu, ocenjevanju. O strokovnem delu ne morejo presojati starši."[/i] (Vir: 11)
 

Jožica Frigelj:[i] "Izjemno žalostno je, da pristojno ministrstvo že nekaj časa za svoj resor ne naredi tako rekoč nič. Vsi kupi pravilnikov, zakonov, okrožnic in odredb so nepotrebni, dajejo samo eno sporočilo: ne zaupamo vam."[/i] (Vir: 11)
 

[i]»Nihče ne posluša dovolj praktikov in dela strokovnjakov, ki opozarjajo na zgrešenost in zastarelost pristopov in miselnosti. Dodajajo vsebine, namesto da bi odvzemali. Hkrati močno pozabljajo na zdravje in gibanje. To dvoje je daleč pred znanjem in številkami učnega uspeha. Njihov cilj je imeti boljše rezultate v mednarodnih primerjavah. Naš cilj je imeti psihično stabilne in fizično zdrave otroke.«[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Dosedanja prenova šolstva me zelo skrbi. Spreminja se zelo veliko dokumentov, postavljajo se dolgoročne vizije, podajajo se novele temeljne zakonodaje - o vsem pa odloča zelo ozek krog ljudi.
Vse skupaj gre v smeri precej površinske papirnate prenove."[/i] (Vir: 106)
 

[i]»Ravnatelji in učitelji že več let opozarjamo na nujne spremembe v osnovnih šolah: kurikularne spremembe (izločitev pretiranega balasta), spremembe pri izbirnih predmetih, na področju ocenjevanja znanja, vzgojnem področju, povečanju odgovornosti staršev za svoje otroke. A žal se od številnih predlogov, ki smo jih podali, ni veliko upoštevalo. Ves čas opozarjamo tudi na nizke rezultate pri bralni pismenosti, s čimer bi se morali začeti takoj in nujno sistemsko ukvarjati, a se nič ne spremeni. Zato težko govorimo o prenovi šolstva, saj s spremembami ne rešujemo veliko težav, s katerimi se zadnja leta srečujemo v šolah. Da o nujnosti sodobnega in drugačnega načina poučevanja sploh ne govorimo.«[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Večina otrok v 9. razredu OŠ ne ve, kje je Turjak, kje je Ilirska, kje pa Slovenska Bistrica; ko vrstnico porinejo po stopnicah in se onesvesti, se je izogibajo, nihče pa ne pomaga ..."[/i] (Vir: 18)
 

Jožica Frigelj: [i]"Pisati moramo kup zapisnikov, poročil in podobnega, ki nimajo nobene zveze z našim pedagoškim delom, se je pa nekomu zdelo potrebno, da nam jih naloži.
V zadnjih desetih letih se takšne zahteve kopičijo."[/i] (Vir: 18)
 

Jožica Frigelj:[i] "Nikoli mi v šoli ni bilo težko zaradi otrok ali učnih vsebin, pogosto pa zaradi mnogih neumnosti, ki se jim moramo učitelji podrejati."[/i] (Vir: 18)
 

[quote="Vse" post_id=17017 time=1782896734 user_id=58][i]"Še malo, pa bomo brali v medijih o rezultatih matur, koliko zlatih maturantov, koliko doseženih točk, koliko izraženih čestitk in ponosa, proslavljanje uspehov ... Vse to seveda mora biti, ampak smo zanemarili druga izredno pomembna področja osebnostnega razvoja.
Otrok namreč ni samo točka in ocena. Nihče se ne vpraša, za kakšno ceno so vse te točke in ocene. Nihče se resno ne vpraša, koliko je med mladimi zlorabe drog in poživil, kako skokovito naraščajo notranje stiske, depresije in anksioznosti.
Da sploh ne omenjam realnosti šolskega uspeha - v mislih imam nerealno število odličnjakov. Na drugi strani pa agresivnost otrok in mladostnikov eksponentno narašča."[/i] (Vir: 19) [/quote]

 

[i]"Zato bi glavno besedo pri prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema morali imeti strokovnjaki iz stroke, ki vsakodnevno delajo z otroki in mladimi."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Drugi dve izredno problematični in popolnoma zanemarjeni področji sta področje duševnega zdravja in razvoj otrokove osebnosti."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Zdajšnje gašenje požarov me zelo skrbi, ker zniževanje standardov nikoli ni bila pot v višanje kakovosti."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Vzgojno-izobraževalni zavodi, ravnatelji, pedagoški delavci so v veliki meri izgubili strokovno avtonomijo, integriteto in pedagoško dostojanstvo.
Ob vsem tem so tudi preobremenjeni z vsem drugim formalizmom in birokratizacijo. Posledica tovrstne politike je, da nam primanjkuje že okrog 6000 pedagoških delavcev."[/i] (Vir: 19)
 

[i]"Velik strokovni zdrs se je zgodil, ko smo v Sloveniji začeli sistemsko izločati vzgojo iz osnovnih šol, pravi dr. Sebastjan Kristovič."[/i] (Vir: 19)