Forum VSE

[i]"Vendar pa je treba opozoriti, da je to le ocena, saj so donosi vzajemnih skladov odvisni od različnih dejavnikov, kot so gospodarske razmere, politična stabilnost, uspešnost upravljanja in drugi. Prav tako se lahko upravljavske provizije razlikujejo glede na posamezen sklad in časovno obdobje. Donosi iz preteklosti niso garancija za prihodnost. Posvetujte se z licenciranim finančnim svetovalcem."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Ko k temu dodamo še vpliv inflacije, bi po koncu leta 2021 ostalo le okoli 19.309 evrov realne kupne moči glavnice in donosa. Realni donos je tako znašal + 93%." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Moramo pa upoštevati še strošek letne upravljavske provizije vzajemnega sklada (v povprečju 2-4%), ki se tudi obrestno obrestuje. Zato v izračun vključimo (nižjo) letno upravljavsko provizijo 2%, ki bi odnesla - 11.005 evrov. Donosa nam tako ostane le še za 27.961evrov."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Vzajemni skladi so ena od priljubljenih naložbenih možnosti za slovenske vlagatelje.
Kako bi se izplačalo vlaganje v vzajemne sklade v Sloveniji od leta 2000 do 2021? Pri tem uporabljam povprečne podatke o donosu, upravljavski proviziji in inflaciji v tem obdobju.
Če bi v letu 2000 vložili 10.000 evrov v povprečen vzajemni sklad v Sloveniji in pustili vložek do konca leta 2021, bi pri povprečnem letnem donosu skladov 7% po 21 letih imeli okoli 38.697 evrov."[/i] (Vir: 89)
 

[i]Pomemben pa je tudi odnos do nepredvidljivosti. Če vas že ob misli na izgubo vašega težko prigaranega denarja oblije hladen znoj, boste verjetno zelo težko prenašali vsakodnevna nihanja cen delnic na borzi.
"Misel na izgubo ni prijetna, ampak po drugi strani me moti nemočno spremljanje mojih nekaj deset tisoč z odrekanjem in trudom privarčevanih sredstev, ki v nemilosti inflacije ležijo na bančnem računu."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Delnice so tako primerne predvsem pri varčevanju za pokojnino, stanovanje, šolanje otrok, nikakor pa ne za nakup avtomobila, dopust in podobno."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Zgodovinski podatki mi sporočajo, da zagotovila za velike donose v delniških papirjih ni.
Ampak študije ekonomistov mi dajo vedeti, da se v večini obdobij portfeljem, razpršenim med delnice različnih regij in panog, dobro piše.
Pričakujem lahko, da bom s takšnim pristopom za vsaj pet odstotnih točk, če ne več, premagoval inflacijo.
Tu ne moremo mimo modrosti strokovnjakov osebnih financ, ki pravijo, da je zaradi nepredvidljivosti smiselno v delnice vlagati predvsem tiste prihranke, ki jih ne bomo potrebovali nekaj let."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Zgodi se nam lahko, da družbo, katere delnice smo kupili, le nekaj dni zatem, ko smo vložili denar, po visoki ceni prevzame drugo podjetje. Cena se zato hitro zviša. Mogoče pa je tudi, da podjetje kmalu po našem nakupu objavi slabo novico (na primer, da je izgubilo glavnega kupca). Cena delnic se zato zniža."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Pri bančnem depozitu lahko, denimo, zelo natančno vnaprej izračunamo, koliko denarja bomo privarčevali v treh mesecih. Pri naložbi v delnice pa to nikakor ni mogoče. V treh mesecih lahko vrednost naše naložbe zraste precej bolj kot pri bančnem depozitu. Po drugi strani pa lahko v tem času del vrednosti naložbe tudi izgubimo."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Slaba stran naložb v delnice je njihova nepredvidljivost."[/i] (Vir: 28)
 

[i]To moram upoštevati, ko sestavljam portfelj delnic: vanj ne vključiti delnic iz le ene regije in trga.[/i] (Vir: 28)
 

[i]No, zdaj vem, da slovenski delniški indeks SBI TOP, ki je 53 odstotkov nižje kot leta 2007, vendar ni svetovni unikum.[/i] (Vir: 28)
 

[i]"In kaj pokaže več kot 150-letna zgodovina ameriške borze? Tamkajšnje delnice so v tem času letno prinašale za približno sedem odstotkov višjo donosnost od inflacije.
V tem izračunu so upoštevane tudi dividende."[/i] (Vir: 28)
1. Kdo bo "čakal" (vsaj) 150 let?
 

Simon:[i] "Delnice so primerna naložba za vse vlagatelje z dolgoročnim presežkom denarja."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Slovenske delnice so do decembra 2008 izgubile 70 odstotkov, delniški indeks SBI TOP pa je danes na vsega polovici tedanje vrednosti (v nasprotju s svetovnim delniškim indeksom, ki je pet let po tedanji finančni krizi znova osvajal rekorde)."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Znan nam je tudi primer izkušenega vlagatelja, ki se je leta navduševal nad nizkimi provizijami poceni borznega posrednika. Tega je pozneje prevzel drug posrednik, ki pa ni več omogočal trgovanja slovenskim vlagateljem. Ob nizkih stroških so mu sicer omogočili prodati vse delnice in jih prenesti na druge-ga posrednika, je pa pri tem nastala davčna obveznost."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Borzni mački so še svetovali, naj med tujimi posredniki zaupam takšnim, ki imajo daljšo tradicijo poslovanja. Ti praviloma niso povsem najugodnejši, a kot pravijo, se skozi daljše obdobje izkažejo za bolj stabilno izbiro, saj se pri mlajših borznih družbah pogosto dogajajo združitve ali prevzemi, kar pa je v preteklosti za stranke lahko pomenilo konkretno spremembo cenikov." [/i](Vir: 28)
 

[i]"Uporaba več posrednikov hkrati? Treba je povedati, da se v nekaterih primerih storitve posrednikov, ki so člani ljubljanske borze, za tuje trge izkažejo za precej dražje.
Izkušeni vlagatelji so povedali, da sami uporabljajo več različnih posrednikov - ene za ljubljansko borzo in druge za tuje trge." [/i](Vir: 28)
 

[i]Posrednika je seveda možno kadarkoli tudi zamenjati, se pravi svoj portfelj prenesti drugam, a je treba vedeti, da so s tem povezani tudi stroški, ki ni nujno, da so nizki.[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Stroški ne bodo edino merilo pri izbiri najprimernejšega borznega posrednika. Seveda pa bodo ob slabi izbiri visoki stroški lahko konkretno začeli najedati naš donos (povedano drugače - zmanjševati dobiček)."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Dobrodošel vir informacij so denimo občasne novice, bilteni, povzetki aktualnega dogajanja ter obvestila o korporativnih dogodkih (izplačilih dividend in skupščinah), kar olajša spremljanje pomembnih dogodkov na trgih."[/i] (Vir: 28)
 

[i]Preverite, kakšne možnosti trgovanja vam ponuja posamezen posrednik - ali ima samo spletno trgovanje, telefonsko trgovanje, posebno aplikacijo za računalnik in seveda ali ima mobilno aplikacijo. Če obstaja možnost preizkusa (demoverzije), seveda preverite tudi to. Dodatno povprašajte tudi, kako je z morebitno pomočjo za stranke (help-desk).[/i] (Vir: 28)
 

[i]Če nas bo v prihodnosti zamikala tudi kaka druga borza oziroma predvsem trgovanje z delnicami tujih podjetij, pa se splača preveriti, dostop do katerih trgov ponuja posamezen posrednik. [/i](Vir: 28)
 

[i]Kako izbrati pravega borznega posrednika? Tukaj bi samo na kratko ponovil temeljne napotke.
"Ustrezen dostop do želenih trgov: vsi borzni posredniki (člani) ne zagotavljajo dostopa do istih trgov. Če stopim še korak nazaj - ko govorimo o borznih trgih, govorimo, na primer, o ljubljanski borzi, newyorški borzi, londonski borzi in tako naprej."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Ne smemo pa pozabiti še dveh udeležencev borze, in sicer najprej Klirinško depotne družbe (KDD), ki skrbi za poravnave vseh nakupov in prodaj vrednostnih papirjev ter posledično vodi register imetnikov posameznih vrednostnih papirjev (konkretno lastnikov delov posamezne družbe). Drugi udeleženec ljubljanske borze pa je tudi agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki skrbi za nadzor slovenskega kapitalskega trga." [/i](Vir: 28)