Forum VSE

[i]"Kakšno tveganje ste pripravljeni sprejeti, da boste ponoči še vedno lahko mirno spali, pa najbolj veste sami.[/i]" (Vir: 106)
 

[i]"Pri 40 letih priporoča 90 odstotkov portfelja v delnicah in delniških vzajemnih skladih, preostanek pa v obvezniških vzajemnih skladih, medtem ko naj bo pri 55 letih polovica sredstev v delnicah in delniških skladih, 20 odstotkov v obveznicah in obvezniških vzajemnih skladih, preostanek pa v denarnih skladih in depozitih."[/i] (Vir: 106)
 

[i]"»Splošnega recepta za optimalno strukturo portfelja, povezanega s starostjo investitorja, ni, saj je treba ob starosti upoštevati še drugo posameznikovo premoženje, likvidnostne potrebe in ne nazadnje tudi morebitne obveznosti.
Obstaja grobo priporočilo: kolikor si star, toliko imej varnih naložb, ostalo premoženje pa je lahko izpostavljeno večjemu tveganju v zameno za pričakovani večji donos.
Primer: starost 35 let - 35 odstotkov naložb v obveznice in 65 odstotkov v delnice; starost 70 let - 70 odstotkov v obveznicah in 30 odstotkov v delnicah,« pravi Matjaž Lorenčič iz Ilirike.
Opozarja še na ključna dejavnika: čas in obvladovanje stroškov. Prav zadnji pa so pogosto ubijalec dolgoročnega donosa.[/i]" (Vir: 106)
 

[i]Vsaka od prej omenjenih naložb prinese določeno stopnjo tveganja.[/i] (Vir: 106)
1. Koliko odsotna pa je bil rekordna izguba?
2. Statistično, recimo: koliko so bili "v povprečju" prihranki, koliko izgube?
3. (In koliko je šlo v žep "posrednikom".) In koliko se ocenjujejo "stroški" za porabljen čas posameznika, da se ukvarja s tem, koliko duševne obremenitve ...
 

[i]36 % več prihrankov bi imeli konec Leta 2023, če bi jih v začetku leta vložili v najdonosnejšo delnico prve kotacije. [/i](Vir: 106)
 

[i]56-odstotni donos bi vam v letu 2023 prinesel najdonosnejši vzajemni sklad.[/i] (Vir: 106)
 

[i]"Vendar pa je treba opozoriti, da je to le ocena, saj so donosi vzajemnih skladov odvisni od različnih dejavnikov, kot so gospodarske razmere, politična stabilnost, uspešnost upravljanja in drugi. Prav tako se lahko upravljavske provizije razlikujejo glede na posamezen sklad in časovno obdobje. Donosi iz preteklosti niso garancija za prihodnost. Posvetujte se z licenciranim finančnim svetovalcem."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Ko k temu dodamo še vpliv inflacije, bi po koncu leta 2021 ostalo le okoli 19.309 evrov realne kupne moči glavnice in donosa. Realni donos je tako znašal + 93%." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Moramo pa upoštevati še strošek letne upravljavske provizije vzajemnega sklada (v povprečju 2-4%), ki se tudi obrestno obrestuje. Zato v izračun vključimo (nižjo) letno upravljavsko provizijo 2%, ki bi odnesla - 11.005 evrov. Donosa nam tako ostane le še za 27.961evrov."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Vzajemni skladi so ena od priljubljenih naložbenih možnosti za slovenske vlagatelje.
Kako bi se izplačalo vlaganje v vzajemne sklade v Sloveniji od leta 2000 do 2021? Pri tem uporabljam povprečne podatke o donosu, upravljavski proviziji in inflaciji v tem obdobju.
Če bi v letu 2000 vložili 10.000 evrov v povprečen vzajemni sklad v Sloveniji in pustili vložek do konca leta 2021, bi pri povprečnem letnem donosu skladov 7% po 21 letih imeli okoli 38.697 evrov."[/i] (Vir: 89)
 

[i]Pomemben pa je tudi odnos do nepredvidljivosti. Če vas že ob misli na izgubo vašega težko prigaranega denarja oblije hladen znoj, boste verjetno zelo težko prenašali vsakodnevna nihanja cen delnic na borzi.
"Misel na izgubo ni prijetna, ampak po drugi strani me moti nemočno spremljanje mojih nekaj deset tisoč z odrekanjem in trudom privarčevanih sredstev, ki v nemilosti inflacije ležijo na bančnem računu."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Delnice so tako primerne predvsem pri varčevanju za pokojnino, stanovanje, šolanje otrok, nikakor pa ne za nakup avtomobila, dopust in podobno."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Zgodovinski podatki mi sporočajo, da zagotovila za velike donose v delniških papirjih ni.
Ampak študije ekonomistov mi dajo vedeti, da se v večini obdobij portfeljem, razpršenim med delnice različnih regij in panog, dobro piše.
Pričakujem lahko, da bom s takšnim pristopom za vsaj pet odstotnih točk, če ne več, premagoval inflacijo.
Tu ne moremo mimo modrosti strokovnjakov osebnih financ, ki pravijo, da je zaradi nepredvidljivosti smiselno v delnice vlagati predvsem tiste prihranke, ki jih ne bomo potrebovali nekaj let."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Zgodi se nam lahko, da družbo, katere delnice smo kupili, le nekaj dni zatem, ko smo vložili denar, po visoki ceni prevzame drugo podjetje. Cena se zato hitro zviša. Mogoče pa je tudi, da podjetje kmalu po našem nakupu objavi slabo novico (na primer, da je izgubilo glavnega kupca). Cena delnic se zato zniža."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Pri bančnem depozitu lahko, denimo, zelo natančno vnaprej izračunamo, koliko denarja bomo privarčevali v treh mesecih. Pri naložbi v delnice pa to nikakor ni mogoče. V treh mesecih lahko vrednost naše naložbe zraste precej bolj kot pri bančnem depozitu. Po drugi strani pa lahko v tem času del vrednosti naložbe tudi izgubimo."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Slaba stran naložb v delnice je njihova nepredvidljivost."[/i] (Vir: 28)
 

[i]To moram upoštevati, ko sestavljam portfelj delnic: vanj ne vključiti delnic iz le ene regije in trga.[/i] (Vir: 28)
 

[i]No, zdaj vem, da slovenski delniški indeks SBI TOP, ki je 53 odstotkov nižje kot leta 2007, vendar ni svetovni unikum.[/i] (Vir: 28)
 

[i]"In kaj pokaže več kot 150-letna zgodovina ameriške borze? Tamkajšnje delnice so v tem času letno prinašale za približno sedem odstotkov višjo donosnost od inflacije.
V tem izračunu so upoštevane tudi dividende."[/i] (Vir: 28)
1. Kdo bo "čakal" (vsaj) 150 let?
 

Simon:[i] "Delnice so primerna naložba za vse vlagatelje z dolgoročnim presežkom denarja."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Slovenske delnice so do decembra 2008 izgubile 70 odstotkov, delniški indeks SBI TOP pa je danes na vsega polovici tedanje vrednosti (v nasprotju s svetovnim delniškim indeksom, ki je pet let po tedanji finančni krizi znova osvajal rekorde)."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Znan nam je tudi primer izkušenega vlagatelja, ki se je leta navduševal nad nizkimi provizijami poceni borznega posrednika. Tega je pozneje prevzel drug posrednik, ki pa ni več omogočal trgovanja slovenskim vlagateljem. Ob nizkih stroških so mu sicer omogočili prodati vse delnice in jih prenesti na druge-ga posrednika, je pa pri tem nastala davčna obveznost."[/i] (Vir: 28)
 

[i]"Borzni mački so še svetovali, naj med tujimi posredniki zaupam takšnim, ki imajo daljšo tradicijo poslovanja. Ti praviloma niso povsem najugodnejši, a kot pravijo, se skozi daljše obdobje izkažejo za bolj stabilno izbiro, saj se pri mlajših borznih družbah pogosto dogajajo združitve ali prevzemi, kar pa je v preteklosti za stranke lahko pomenilo konkretno spremembo cenikov." [/i](Vir: 28)
 

[i]"Uporaba več posrednikov hkrati? Treba je povedati, da se v nekaterih primerih storitve posrednikov, ki so člani ljubljanske borze, za tuje trge izkažejo za precej dražje.
Izkušeni vlagatelji so povedali, da sami uporabljajo več različnih posrednikov - ene za ljubljansko borzo in druge za tuje trge." [/i](Vir: 28)
 

[i]Posrednika je seveda možno kadarkoli tudi zamenjati, se pravi svoj portfelj prenesti drugam, a je treba vedeti, da so s tem povezani tudi stroški, ki ni nujno, da so nizki.[/i] (Vir: 28)