Forum VSE

[i]"Z drugimi besedami, kvantna prepletenost bi lahko bila odgovorna za to, da se ultravijolično in infrardeče merilo vesolja usklajujeta med seboj.[/i]" (Vir: 25)
 
 

[i]"Kvantna prepletenost je navadno opisana kot presenetljiva korelacija med kvantnimi delci.
Ko dva delca nastaneta na določen način, meritev stanja enega takoj določi stanje drugega ne glede na razdaljo med njima. Te korelacije lahko razumemo kot dokaz dejstva, da prepletenih kvantnih sistemov ne moremo obravnavati, kot da so sestavljeni iz delov: so isto." [/i](Vir: 25)
 

Prve tri minute
[i]"Standardni model, ki smo ga tu na kratko orisali, ni najbolj zadovoljiva možna teorija o nastanku vesolja.
Tako kakor v Mlajši Eddi je ostalo odprto vprašanje o dejanskem začetku, o približno prvi stotinki sekunde."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Ob koncu prvih treh minut so bile sestavine vesolja predvsem svetloba, nevtrini in antinevtrini.
Poleg njih je bila majhna količina jeder, in sicer kakih 73 odstotkov vodikovih in 27 odstotkov helijevih jeder ter enako majhna količina elektronov, ki so preostali po anihilaciji elektronov in pozitronov.
Ta snov je še naprej bežala narazen, se ohlajala in redčila. Veliko kasneje, po nekaj sto tisoč letih, je postala dovolj hladna, da so se elektroni lahko združili z jedri v vodikove in helijeve atome.
Nastali plin je zaradi gravitacije začel tvoriti kepe, ki so se nazadnje zgostile in oblikovale galaksije in zvezde današnjega vesolja. Toda sestavine, s katerimi so zvezde začele svoje življenje, so bile natanko tiste, ki so nastale v prvih treh minutah."[/i] (Vir: 123)
 
 

Prve tri minute
[i]"Ko se je eksplozija nadaljevala, je temperatura padla: po desetinki sekunde je dosegla trideset milijard (3.1010) stopinj, po eni sekundi deset milijard stopinj in po kakih štirinajstih sekundah tri milijarde stopinj."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Iz tega ravnovesja lahko izpeljemo, da je bila gostota kozmične "kaše" pri temperaturi sto milijard stopinj okrog štirimilijardkrat (4x10 na 9) večja od gostote vode.
Nekoliko je bila onesnažena tudi s težjimi delci, protoni in nevtroni, ki so v današnjem svetu sestavni delci atomskih jeder."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Ti delci - elektroni, pozitroni, nevtrini in fotoni - so neprenehoma nastajali iz čiste energije in se po kratkem življenju spet anihilirali."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Za svetlobo, ki je napolnjevala zgodnje vesolje, lahko rečemo, da sta bila število in povprečna energija fotonov enaka kakor pri elektronih ali pozitronih ali nevtrinih."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"In končno je bilo vesolje napolnjeno s svetlobo. Svetlobe ni treba obravnavati ločeno od delcev.
Kvantna teorija nam pove, da je svetloba sestavljena iz delcev z maso nič in električnim nabojem nič, imenovanih fotoni."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Poleg elektronov in pozitronov so v približno enakem številu nastopali še različni nevtrini, prikaznim podobni delci brez mase in električnega naboja."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Drugi tak množično zastopani delec je bil pozitron, pozitivno nabit delec z natanko enako maso kakor elektron."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Eden od delcev, ki so nastopali v zelo velikem številu, je bil elektron, negativno nabiti delec, ..."[/i] (Vir: 123)
 

Prve tri minute
[i]"Približno po stotinki sekunde, v najzgodnejšem trenutku, o katerem lahko kolikor toliko zanesljivo govorimo, je bila temperatura vesolja okrog sto milijard (10 na 11) stopinj.
To je veliko višja temperatura, kakor vlada v notranjosti še tako vroče zvezde, da, tako visoka je, da v taki vročini ne bi mogli obstajati delci, ki sestavljajo običajno snov, niti molekule niti atomi, še celo atomska jedra ne.
Snov, ki je v tej eksploziji drvela na vse strani, je bila sestavljena iz različnih vrst tako imenovanih osnovnih delcev, ki jih obravnava sodobna visokoenergijska fizika."[/i] (Vir: 123)
1. (Zaznati je premosorazmerje, zato z znanjem srednješolske matematike sledi:)
- Po milijoninki sekunde (kar je pa res malo) je bila temperatura deset tisoč milijard stopinj (Celzija ali pa Kelvina, vseeno).
- Če bi si predstavljali stomilijoninko sekunde, bi bila takrat temperatura sto tisoč milijard stopinj.
2. Recimo da je zdaj najvišja temperatura (notranjost zvezde) 100 milijonov.
Torej je bilo v 1 milijoninki sekunde sto tisočkrat bolj vroče. (Kar ni tako ogromno več, se zdi.)
3. Razočara pa me podatek o gostoti začetnega vesolja. 4x10 na 9 (40 milijard) večja od gostote vode oziroma ("zaokroženo") 2 milijardi gostejše od zlata (ki ga "vsi" imamo) - to ni "nič" (oz. je "sramota").
4. Še boljša (oz. slabša, sramotnejša) je predstava z našo Zemljo. Zaradi zgoščenosti (začetne stisljivosti vesolja) bi bil njen polmer dobre 3 kilometre. (Pa vemo, kako niti majhna pikica je naš planet v celotnem vesolju.)
5. Torej: kako velikansko je že bilo vesolje takoj po poku - ni bilo kaj dosti manjše kot zdaj.
Ali predstava za nivo vrtca: kot prazen balonček in potem napihnjen.
6. Tehnična računska napaka pa je, da je večina vesolja "praznina". Ta praznina pa zelo zelo zrelativizira tisto gostoto
7. Kolikšna je danes (povprečna) gostota vesolja?
 

Prve tri minute
[i]"V začetku je bila eksplozija. Ne eksplozija, kakršne smo vajeni na zemlji, eksplozija, ki se začne v točno določenem središču in se od tam širi na vse strani ter zajema več in več okolišnjega zraka, ampak eksplozija, do katere je spontano prišlo povsod hkrati, ki je od vsega začetka zajemala ves prostor, tako da je vsak delec bežal proč od vsakega drugega delca.
Ves prostor lahko v tej zvezi pomeni ali neskončno vesolje ali pa končno vesolje, ki je ukrivljeno samo v sebi kakor površina krogle.
Nobene od obeh možnosti ni lahko doumeti, a to nas ne sme motiti; na začetni stopnji vesolja pravzaprav sploh ni pomembno, ali je prostor končen ali neskončen." [/i](Vir: 123)
 

[i]"Če sem si prav zapomnila, ZDA namenijo okrog 70-80 milijard dolarjev. Natančno je to težko predstaviti, ker je treba upoštevati tudi zasebni sektor. Četverica velesil skupaj z drugimi državami pa naj bi do leta 2035 v vesoljski sektor imela 1,8 trilijona. To so res ogromni vložki, ki v povprečju naraščajo za 20 odstotkov vsako leto. Države si res želijo napredovati na tem področju."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"A dejstvo je, da bodo naložbe v vesoljske dejavnosti in vesoljske aplikacije postale stalnica."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Zakaj bi raziskovali vesolje, če imamo toliko problemov na Zemlji. Jaz pa razmišljam ravno obratno. Ravno zato, ker imamo toliko problemov na Zemlji, moramo izkoristiti vesolje. Več vlagati, raziskovati, da se lahko spopadamo z izzivi na našem planetu. Če torej odgovorov za izzive na Zemlji ni na tem istem planetu, če dozdajšnje rešitve niso dobro delovale, iščimo zunaj. Tudi to želim predstaviti javnosti, da vesolje lahko pomaga pri reševanju globalnih izzivov na Zemlji in da ga imamo pravico uporabljati, zato se naučimo, kako."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Brez odprave vesoljskih odpadkov ne bo možno ne uporabljati vesolja za življenje na Zemlji ne raziskovati vesolja, saj lahko pride do Kesslerjevega sindroma. Ta pojem opisuje potencialni pojav, ko se delci vesoljskih odpadkov, ki se gibljejo hitro in nenadzorovano, zgoščujejo in zaletavajo, kar privede do nastanka še večje količine odpadkov. Ti lahko ogrozijo satelite, zadenejo rakete, poškodujejo Mednarodno vesoljsko postajo ipd. Če bo odpadkov preveč, ne bo mogoče pošiljati novih satelitov in novih konstelacij.
SpaceX ima v prihodnjem letu v načrtu 30.000 novih satelitov. V naslednjih letih naj bi jih imeli nekaj čez 40.000. Tudi v interesu mednarodne skupnosti je, da se ti vesoljski odpadki odstranijo, sicer bo tveganje preveliko. Seveda pa ne smemo pozabiti na to, da ti odpadki lahko dosežejo tudi Zemljo, večkrat so jo tudi že dosegli. Predstavljajte si, da en velik kovinski del pade na vašo streho, na vrt, lahko zadene letalo v letu. Obstaja torej tudi nevarnost za nas, za življenje na Zemlji.
Treba bi bilo jasno in strogo razmejiti odgovornost za te odpadke. To je težko, saj ni nobene kontrole nad tem, čigavi so ti odpadki, to ni zares znano. Zdaj se to ureja tako, da mora tisti, ki objekt pošilja v vesolje, poskrbeti za to, da bo objekt ob vračanju proti Zemlji zgorel."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Bogati si lahko že privoščijo vozovnico v vesolje in obletijo Zemljo. Prvi takšen izlet v vesolje je bil že leta 2001. Izlet je ameriškega poslovneža Dennisa Tita stal 20 milijonov dolarjev. Obstaja tudi možnost komercialnega obiska Mednarodne vesoljske postaje. Vozovnice za polet v vesolje so že v prodaji. V načrtih imajo hotele z razgledom na vesolje, v razvoju je veliko stvari. Japonsko podjetje za potnike v vesolje predvideva dvigalo s sondo - kabel bi povezoval satelit, ki je nameščen v vesolju v stacionarni orbiti, in tla na Zemlji, sonda pa bi se lahko dvigala in spuščala."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Še posebej skrb vzbujajoče je nameščanje jedrskega orožja v vesolje."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Dogajanje v vesolju pa v tem trenutku vsekakor določajo štiri velesile, torej Združene države Amerike, Indija, Kitajska in Rusija."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"Trenutno poteka tekmovanje, pri katerem je cilj priti do Marsa."[/i] (Vir: 18)
 

[i]"V resnici je povsem mogoče, da se je prav zdaj, ko to berete, razpad vakuuma že začel. Mogoče imamo srečo in je mehurček onstran našega kozmičnega obzorja ter požira galaksije, ki jih nikoli ne bomo poznali. Ali pa je že v naši soseščini in se tiho približuje, da nas zaloti nepripravljene, med dvema vdihoma."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Mehurček pa se s tem seveda ne bo ustavil. Vsak planet ali zvezdo v njegovem čedalje večjem polmeru doleti enaka usoda in prav tako brez slehernega opozorila. Mehurček zajame in izniči cele galaksije. Pravi vakuum popolnoma izbriše vesolje. Edine regije, ki mu lahko ubežijo, so tiste, ki ležijo tako daleč stran, da jih pospešeno širjenje vesolja za vedno ohranja onstran obzorja mehurčka."[/i] (Vir: 57)
 

[i]"Kjerkoli se ta dogodek zgodi, se oblikuje mehurček pravega vakuuma, infinitezimalno, neznatno nemajhna pikica, ki pa ima skrajno visoko energijo in lahko zažge vse, česar se dotakne. Potem se začne mehurček širiti. Ker je pravi vakuum bolj stabilno stanje, je vesolju »ljubše« in bo prešlo vanj, če se mu ponudi najmanjša priložnost za to, tako kot se bo kamen skotalil po hribu navzdol, če ga postavite na strmino.
Takoj ko se pojavi mehurček, začne Higgsovo polje povsod okoli njega prehajati v pravi vakuum. Plaz se širi in vse več vesolja podleže stanju pravega vakuuma. Vse, kar zadene energijska površina mehurčka, se raztrešči, ker sile, ki so pred tem držale delce v atomih in molekulah skupaj, ne delujejo več.
Morda je še najboljše, da tega ne moremo videti prihajati, ker poteka s hitrostjo blizu svetlobne. Nobene možnosti ni, da bi to lahko opazili ali sploh vedeli, da je šlo nekaj narobe." [/i](Vir: 57)