Forum VSE

V: [i]Torej imate raje domačo hrano?[/i]
M. Molk: [i]"Kaj je danes domače? Domače je danes postalo že ekstra! Rada kuham doma, včasih pa grem tudi v restavracijo, vendar imam s tem kar težave, ker sem redko zadovoljna. Ali je preveč olja, ali smetane, ali moke ... Čutiš seveda tudi, da je hrana pogreta, solata uvela ali pa enostavno predolgo čakaš."[/i] (Vir: 14)
1. Brez dlake na jeziku.
 

[i]"Še en nasvet: po možnosti obedujte vsaj dve uri pred nočnim počitkom, da se hrana malce prebavi, preden greste spat. Tako boste spali bolje in dlje ter z manj prekinitvami."[/i]
(Vir: J. Blohberger in R. N.: Zdravi kakci)
 

[i]"Ostanite v pokončnem položaju.
Včasih nas zamika, da bi se po jedi ulegli. Toda pozor: to prekine naravno pomikanje hrane navzdol in lahko povzroči prebavne motnje. Raje se torej odpravite na sprehod ali pa sedite vzravnano in uživajte ob kozarcu tople vode ali najljubšega čaja."[/i]
(Vir: J. Blohberger in R. N.: Zdravi kakci)
 

[i]Kako se morate počutiti ob koncu obroka?
"Da bi želodec lahko prebavil zaužito hrano, mora imeti za to dovolj prostora. Zapolniti bi ga morali torej takole: polovico s hrano, četrtino s pijačo, četrtino pa pustiti prazno.
Izogibajte se prenajedanju in poskrbite, da ob hrani vedno zaužijete dovolj tekočine!"[/i]
(Vir: J. Blohberger in R. N.: Zdravi kakci)
 

[i]"Človek mora vzdrževati določeno količino svojih beljakovin. Izrabljene beljakovine stalno dopolnjuje z beljakovinsko hrano. Beljakovine, ki so v celici odigrale svojo vlogo, se razgradijo, da jih organizem izrabi kot energijske snovi. Energija, ki jo dajo beljakovine, znaša približno 10 % potrebne celodnevne energije.[/i]" (Vir: 92)
 

[i]"Vse sestavine hranilnih snovi niso enako pomembne za človeško telo. Nekatere so esencialne ali bistvene, nekatere pa neesencialne ali nebistvene.
Za zdrav razvoj potrebujemo glukozo, 2 maščobni kislini, to sta linolna in linolenska (v mladosti tudi arahidna), 10 aminokislin, vitamine, mineralne snovi in vodo."[/i] (Vir: 92)
 

[i]"Težava pri slovenskem mesu je, da je lahko odlično ali ničvredno, cena pa je enaka. S klasifikacijo mesa se bodo morali slovenski mesarji še ukvarjati."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Govorjenje o lokalnih sestavinah in frazi kilometer nič je zame lari-fari. Če so sestavine slovenske, pa naj so pripeljane z oddaljenosti sto ali dvesto kilometrov, so zame še vedno lokalnega značaja. Predvsem je pomembno, da so dobre, pa naj bodo slovenske ali uvožene."[/i] (Vir: 12)
 

[i]"Največ vitaminov boste ohranili, če hrano kuhate v čim manjši količini vode in čim krajši čas."[/i] (Vir: 20)
 

[quote="Vse" post_id=7998 time=1711686105 user_id=58][i]Dobro kosilo se začne z lakoto.
francoski[/i]
(Vir: 84) [/quote]

 

[quote="Vse" post_id=7997 time=1711686088 user_id=58][i]Apetit je najboljša omaka.
angleški[/i]
(Vir: 84) [/quote]

 

[quote="Vse" post_id=7567 time=1711642022 user_id=58][i]Največ ljudi si izkoplje grob z žlico.[/i](Vir: 84) [/quote]

 

Prehranski svetovalec J. Ogrin: [i]"Ena izmed glavnih napak je, da zmanjšajo količino hrane za polovico. To običajno ne prinaša nič drugega kot hudo lakoto. In če si vsak dan trikrat sestradan, se boš čez teden dni nehal tako prehranjevati."[/i] (Vir: 31)
 

Prehranski svetovalec J. Ogrin: [i]"Večerjo je dobro prilagajati glede na to, koliko hrane smo zaužili čez dan. … So priporočila, po katerih naj bi bil zajtrk 15 odstotkov, kosilo 30 odstotkov, ampak po mojem je to popoln nesmisel.
Prav tako ni nujno, da moramo zajtrkovati, če se želimo zdravo prehranjevati. Je pa res, da če zajtrk izpustimo, tvegamo zelo hudo lakoto v preostanku dneva, v teh primerih je dobro jesti zajtrk. Če pa ni potrebe, torej ni lakote, ga pač izpustimo, ni obvezen."[/i] (Vir: 31)
 

Prehranski svetovalec J. Ogrin:[i] "Ljudje k prehranskemu svetovalcu pridejo zaradi njegovih kompetenc in znanja, ostanejo pa, če se pri njem dobro počutijo. Pomembne so kompetence, ampak če vam svetovalec poskuša vsiljevati nekaj, kar vam ne ustreza, ni pravi za vas."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Veliko načinov je, kako bi lahko postavili prehransko piramido zdravega življenjskega sloga.
Vedno je več kot samo prehrana, pomembna sta tudi spanje in telesna aktivnost.
Če s pogovarjava le o prehrani, bi pod piramido dodal 'prehrana, ki se je lahko posameznik drži na dolgi rok'."[/i] (Vir: 31)
 

A: [i]"O zdravi prehrani je dandanes mnogo takšnih in drugačnih teorij."
Zdravstvena stroka svojih smernic ne posodablja.
- Prehranski svetovalec J. Ogrin: "Običajno ni težava v smernicah, ampak v tem, da se jih ljudje ne držijo. Načeloma so zastavljene dobro, za povprečno populacijo." [/i](Vir: 31)
 

Prehranski svetovalec J. Ogrin: [i]"Oseba, ki se veliko giba, ima bistveno več rezerve, da porabo zapolni tudi s kakšno tortico več.
Tisti, ki večino časa sedi pri miru, ima energijske rezerve manj in bo imel manj prostora za kalorične sladkarije." [/i](Vir: 31)
 

Prehranski svetovalec J. Ogrin:[i] "Sicer se ne izogibam sladkarijam niti katerikoli hrani, razen tisti, ki je ne maram. Nimam nobenih pravil, česa ne bi smel jesti. To je tudi moja filozofija, ki jo učim ljudi …
Je pa res, da ne more biti enaka količina čokolade ali pa paradižnika."[/i] (Vir: 31)
 

[i]"Poznamo tudi zelo zdrava živila, ki so cenovno zelo ugodna, na primer v zimskem času kislo zelje, kisla repa, ajdova kaša, oves, proso in stročnice, kot sta fižol in grah. V našteti hrani prepoznamo tradicijo prehranjevanja v Sloveniji."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Poleg tega si želimo zmanjšati količino zavržene hrane in nepotrebne embalaže. Izmed naštetih ukrepov je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k svojemu zdravju in k blaženju podnebnih sprememb."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Prehrana je lahko spoštljiva, odgovorna in vključujoča.
V zdravi prehrani z manjšim okoljskim odtisom prevladujejo rastlinska, sezonska, lokalna živila, zlasti raznovrstna zelenjava vseh barv, stročnice, zelišča, začimbe, mikrozelenjava oziroma kalčki, polnovredna žita, semena, sadje, gobe, oreščki, lešniki, vode, mineralne vode ter sadni, zeliščni ali zeleni čaji.
Vsebuje pa čim manj pijač z dodanim sladkorjem ali sladili, procesiranih mesnih izdelkov in rdečega mesa, visoko predelanih industrijskih živil ter ni ocvrta.
Tudi zmanjšanje nepotrebne embalaže in količine zavržene hrane lahko veliko prispevata k doseganju trajnostnih ciljev."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Rezultati raziskave iz reprezentativne študije iz leta 2017 in 2018 kažejo, da moški v Sloveniji v starosti 18 do 64 let uživajo kar štirikrat več mesa in mesnih izdelkov od sedanjih slovenskih priporočil, ženske v enaki starostni skupini pa kar 2,6 krat preveč mesa in mesnih izdelkov."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Podobno kar 88 odstotkov ljudi iste starosti poje premalo folne kisline, ki se prav tako pretežno nahaja v živilih rastlinskega izvora."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"V starosti od 18 do 64 let kar 90 odstotkov prebivalcev zaužije premalo prehranskih vlaknin, ki so eno najpomembnejših hranil za zdravje."[/i] (Vir: 27)