Forum VSE

[i]"Prednosti nakupa in hrambe zlata v prostocarinski coni v Švici:
- Zlato je varno hranjeno v eni najbolj varnih držav na svetu.
- Zlato ni zabeleženo v nobeni evidenci premoženja.
- Država za njega ne ve in vam ga ne more zaseči (kar se v krizi rado zgodi).
- Niste v življenjski nevarnosti, kot v primeru, da zlato visoke vrednosti hranite doma.
- Niste odvisni od domačih bank, ki v primeru kriz razglasijo »bančne počitnice«, kar pomeni, da vanje ne morete po denar in ne v sef po zlato.
- Zlato lahko prodate (po internetu, s telefonskim klicem, po pošti) in v nekaj dneh prejmete kupnino. Znesek kupnine ni obdavčen z nobenim davkom, ker ne gre za finančni instrument, temveč kovino."[/i] (Vir: 89)
1. Tudi srebro je kovina - pa je obdavčeno.
"Ker je srebro tudi industrijska kovina, je, za razliko od zlata, pri nakupu in prodaji v Sloveniji treba plačati oziroma ddv, ki trenutno znaša 22%."
 

Varen način hrambe zlata
[i]"Odločitev za hranjenje premoženja v Švici, vstran od lastne države, je preverjena.
Švicarji že zadnjih 400 let varno hranijo zlato svojih strank. Zato ga imajo pri njih tudi elite in Švico ter zlate zaklade, ki jih varuje, se (vedno) pusti pri miru. In medtem ko država lahko vzame, kar je na njenem ozemlju, nepremičnine, premičnine, prihodke, ter obdavči še vodo in zrak, do zlata v Švici ne more."[/i] (Vir: 89)
 

Varen način hrambe zlata
[i]"Del zlata, še posebej manjše zlate ploščice, torej imejte doma, ne v banki.
Večjo količino pa kupite in hranite v prostocarinski coni v Švici.
Torej (spet) ne v bančnem sefu in to iz dveh razlogov. Prvi je, da boste s hrambo zlata v bančnem sefu izgubili priložnost njegovega plemenitenja."
"Druga pa je, da morate najbolj vreden del premoženja spraviti tako, da država ne more do njega.
V hudi krizi lahko namreč razglasi tako imenovane »bančne počitnice«, kar v praksi pomeni, da se banke zaprejo, ljudje pa ne morejo ne do svojih prihrankov, še manj do sefov!
Nato lahko sledi zakon o razlastitvi in vaše zlato zapleni država. Mogoče boste za njega dobili kakšno plačilo, a bo, glede na zgodovinske izkušnje, bistveno manjše vrednosti kot zaplenjeno zlato."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Ključna razlika med zlatom in Bitcoinom: Zlato ima svojo naravno vrednost. Cena zlata nikoli ne more pasti pod njegovo zgodovinsko vrednost, ker ga ljudje preprosto ne bodo (pro)dali. Zato je zmeraj bilo in bo dragoceno.
Zlato lahko pridobimo le z (dragim) rudarjenjem ali nakupom. Zgodbe o tem, da bomo v vesolju pridobivali zlato iz asteroidov, so bolj znanstveno-fantastične kot mir na zemlji.
Bitcoin je le programska koda. Ceno mu določa samo povpraševanje. Obstaja le ducat let in kaj bo z njim čez 30 let, je velika uganka."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Zaloge zlata v rudnikih so ocenjene samo še na 54.000 ton. Pri letni proizvodnji cca. 3.500 ton to pomeni, da je ekonomsko upravičenih zalog za rudarjenje le še za okrog 15 let! Potem bomo (večinoma) razpolagali večinoma le še s tem, ki je zdaj v trezorjih. Zlato je redko, samo ne zavedamo se, kako zelo redko je!"[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Zlato je redko. Vse zlato, ki je kdaj koli obstajalo, lahko pretalimo v kocko z robom 21,4 metra. V zadnjih 10.000 letih se ga je nabralo za okrog 190.000 ton. Od tega je večina v obliki nakita!
Centralne banke hranijo okrog 34.000 ton. Še enkrat toliko lahko pripišemo ekstremno bogatim družinam, ki ga hranijo že generacije, stoletja. V lasti malih lastnikov (ki ga večinoma tudi ne prodajajo), je tako le okrog 122.000 ton (osebna ocena)."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Zelo verjetno je zlato v vaši verižici bilo izkopano že v času Rimljanov. Zlato se varuje in varčuje tisočletja dolgo. Samo zato, ker ohranja vrednost."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Razlog, da je zlata tako malo je, da je vse zlato nastalo v vesolju. Zlato se rodi le pri eksploziji ogromnih zvezd supernov ali trku dveh nevtronskih zvezd. V vsakem primeru gre za fantastične količine energije, pritiska in vročine, ki povzroči zlitje atomov v zlato. Moč eksplozije ga ponese v vesolje in na planete v nastajanju. Zlato, ki je padlo na Zemljo v nastajanju pred 4,5 milijarde leti, med zlatim dežjem, je zaradi gostote večinoma potonilo proti jedru, kjer je ljudem nedosegljivo. Lokacije nahajališč blizu površja so dobro znane in večinoma že izčrpane." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Po drugi strani pa zlata (fizično) zmanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da ga je bilo v celotni zgodovini izkopanega za okrog 197.000 ton in le 5% se ga je izgubilo. Vse drugo je varno spravljeno v domačih sefih ali trezorjih bank. Medtem ko je v zemeljski skorji zlata, ki še čaka na odkritje in izkop, le še okrog 54.000 ton (ocena US Geological Survey), kar bi lahko, glede na dosedanjo letno produkcijo in porabo, zadostovalo le še za okrog 15 let!"[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Za nakup zlata se ne odločite zato, da boste špekulirali s ceno in poskušali na hitro zaslužiti. V zlato vložite, da bo na srednji in daljši rok, deset do dvajset let, ohranilo vrednost denarja, ki ste ga vanj vložili. Predvsem je to pomembno za pokojnino. Zaradi inflacije bodo vsi prihranki na dolgi rok namreč izgubili večino kupne moči in prav v tem je prednost zlata (in srebra). Zlato nudi varnost in likvidnost."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Od leta 1933 do leta 1974 je v ZDA bilo prepovedano imeti zlato. Država ga je ljudem zaplenila. Lastnikom je grozila visoka denarna in celo zaporna kazen."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Prej ali slej je vsaka država ali valuta propadla, varčevalci pa so izgubili ogromno.
Evro je v samo 23 letih obstoja že izgubil -85% kupne moči napram zlatu.
Zlato bo preživelo tudi evro."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Ob letni proizvodnji 3.500 ton in ocenjeni zalogi 54.000 ton ugotovimo, da je znanih zalog zlata, ki jih je ekonomsko smiselno rudariti le še za okrog 15 let. Čas hitro teče in do kje se lahko cena povzpne že čez nekaj let, ko bo pričela odštevati zlata ura do porabe zlata v rudnikih, si lahko le predstavljamo."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Koliko zlata pa je še v zemlji?
Po ocenah World Gold Council iz leta 2020 naj bi bilo v rudnikih še vedno okoli 54.000 ton zlata, ki ga je mogoče ekonomsko pridobiti. Vendar pa se vsako leto zmanjšuje količina zlata, ki se lahko pridobi na ekonomsko smiseln način."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Vsega zlata, ki je bilo v zgodovini izkopanega, je le za 190.000 ton. Če bi ga stalili in pretopili v kocko bi ta kocka imela rob 21,4 metra. Malo večja hiša torej."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Četrti razlog je v kulturi večjega dela svetovnega prebivalstva, ki zlato dojema kot osnovo premoženja. V Indiji in Kitajski je zlato npr. pomemben del poročnih daril, saj velja za simbol bogastva in blaginje." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Tretji razlog, zakaj je zlato dolgoročna naložba, je njegova uporabnost v industriji. Zlato se uporablja v različnih industrijskih procesih, kot je na primer proizvodnja elektronike, medicinskega in znanstvenega raziskovanja ter vesoljskih aplikacij. Zaradi potrošnje v industriji se sčasoma zaloge zlata zmanjšujejo, cena pa raste."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Drugi razlog za nakup zlata je, da se cena zlata povečuje z rastjo inflacije. Ker je denar razvrednoten, je potrebno plačati več denarja za isto količino zlata. Izguba kupne moči papirnega denarja napram zlatu je veliko višja kot zaradi izguba kupne moči zaradi inflacije. Zlato se zato lahko uporablja kot zaščita pred inflacijo." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Prvi razlog za to je, da je na voljo zelo omejena količina zlata. Te dragocene kovine ne moremo preprosto ustvariti s pritiskom na gumb, kot to storijo centralne banke s katero koli drugo obliko valute. To pomeni, da se vrednost zlata ne more razvodeniti, kot se to zaradi inflacije dogaja pri papirnem (ali elektronskem) denarju.
Skupna letna proizvodnja zlata je omejena in se giblje okoli 3.500 ton na leto, povpraševanje po zlatu, pa raste zaradi potreb centralnih bank, industrije, malih vlagateljev in rasti prebivalstva."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Zgodovina kaže, da trenutna cena zlata na dolgi rok ni pomembna. Pomembno je ali imamo zlato in koliko gramov ga imamo. Zlato je večno; preživelo je vse valute in svojo moč pokaže dolgoročno. Na zlato glejte kot na dolgoročno naložbo."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Na vrhuncu krize je cena na vrhuncu: prodaj dobiček! Kar gre hitro gor, gre tudi dol. Iz svoje investicije je dobro tudi začasno izstopiti. Zgodovina nas uči, da nekje v letu dni po koncu krize cena zlata močno upade. In to je izgubljen denar, če dela svojega zlata nismo prodali, da bi vnovčili dobiček. V dobrem letu dni po koncu naftne krize (leta 1980) je cena padla že za okrog - 50%! Po Dotcom zlomu je leta 2002 cena zlata že upadla za okrog - 11%."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Večja kot je kriza večja je potreba po zaščiti premoženja. Cena zlata v času večjih kriza zato zgodovinsko močno naraste."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Na drugi strani pa se lahko cena zlata poveča, ko dolar oslabi. Če je dolar šibek, bo zlato cenejše za kupce iz drugih držav, kar lahko poveča njegovo povpraševanje in s tem tudi ceno." [/i](Vir: 89)
 

[i]"Cena zlata in moč dolarja
Cena zlata in moč dolarja sta povezani, ker je dolar glavna svetovna valuta za mednarodno trgovino in se pogosto uporablja kot merilo za vrednost drugih valut. Ko se dolar krepi, se običajno zmanjša povpraševanje po zlatu, saj je zlato dražje za kupce zunaj ZDA, medtem ko se običajno poveča povpraševanje po ameriških dolarjih. Zaradi tega se lahko cena zlata zmanjša, saj je manj povpraševanja po njem."[/i] (Vir: 89)
 

[i]"Prav tako se lahko razlike pojavijo med različnimi prodajalci zlata in med različnimi vrstami zlatih izdelkov, na primer med nakitom in naložbenim zlatom. V povprečju se odkupna cena zlata običajno giblje med 80% in 95% prodajne cene zlata, odvisno od teh dejavnikov. Pri posamičnih ponudnikih se da doseči odkupno ceno, ki je le 1% nižja od borzne cene. Da dobite najboljšo odkupno ceno preverite več ponudnikov, da vam dajo ponudbo za točno takšno zlato ploščico ali zlatnik, kot ga imate."[/i] (Vir: 89)