Forum VSE

[i]"Programerjev cilj: Letalo pristaja tako, da ne porabi preveč goriva.
Sklepanje UI: Ker letalo najmanj goriva porabi, če strmoglavi, UI ta tudi uresniči."[/i] (Vir: 37)
 
 

[i]UI se lahko obrne proti nam
"Tudi najbolj »nedolžna« opravila lahko postanejo usodna. Leta 2015, ko so znanstveniki od Ul zahtevali zmanjšanje porabe energije pri pristajanju letala, je robot simulatorja letenja letalo strmoglavil, saj je manever porabil manj energije.[/i]" (Vir: 37)
 

[i]UI ni nezmotljiva
"Leta 2018 je avtomobil brez voznika družbe Uber povozil peško, ki je v temi prečkala cesto, ob sebi pa je potiskala kolo. Ul ni mogla pravočasno ugotoviti, da gre za živo osebo, zato je prepozno aktivirala zavore."[/i] (Vir: 37)
 

[i]UI ni 100 % zaščitena
"V vse računalnike je mogoče vdreti - tudi v avto brez voznika, ki ga upravlja Ul. Resnost tveganja na tem področju se je pokazala leta 2015, ko sta dva varnostna strokovnjaka poskusno prevzela nadzor nad stopalko za plin in zavorami avtonomnega džipa in vozilo je končalo v jarku."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Umetna inteligenca se je uveljavila povsod v naših domovih, v prometu in tovarnah, a zlonamerneži bi jo lahko spremenili v stroje za ubijanje, kar bi lahko privedlo do tega, da bi se roboti obrnili proti nam."[/i] (Vir: 37)
 

[i]Stopnja nevarnosti
"Tako kot Gol in drugi, je mogoče tudi Spota opremiti z orožjem, pred čimer svari njegov proizvajalec, Boston Dynamics. Ocena: Nevaren"[/i] (Vir: 37)
 

[i]Svetovno znani robotski pes
"Za vse terene primernega robotskega psa z imenom Spot so razvili v ameriškem podjetju Boston Dynamics. Spot se odlično znajde na stopnicah in tudi na zahtevnih terenih uspešno premaguje raznovrstne ovire.
Promocijski video posnetki Spota so zelo priljubljeni - leta 2017 je bil video s Spotom, ki odpira vrata, nekaj časa najbolj gledan video na YouTubu.
Spot je idealen za dela na težko dostopnih krajih - na primer za odstranjevanje bomb ali iskanje preživelih oziroma pomoč po naravnih nesrečah. Odlično opravlja nalogo psa čuvaja, varnostnika in izdelovalca 3D zemljevidov okolice.
Visokokakovostne kamere za 360stopinjsko orientacijo in senzorji poskrbijo, da ne trči ob noben predmet ali živo bitje. Premika se lahko s hitrostjo do 6 km/h, nosi do 14 kg tovora, opremljen pa je lahko tudi z roko, ki se vrti in prijema predmete različnih oblik."[/i] (Vir: 37)
 

[i]Stopnja nevarnosti
"ANYmal je mogoče naučiti uničevanja naftnih in plinskih črpališč, ki jih med svojim rednim delom zelo dobro spozna. Ocena: Zelo nevaren"[/i] (Vir: 37)
 

[i]Inšpektor na nevarnih območjih
"Pri švicarski družbi ANYbotics so zasnovali štirinožnega robota ANYmal, ki ga ne ustavijo še tako zahtevni tereni, strme stopnice niti ovire ali luknje na poti.
Ker je med drugim opremljen z laserskim skenerjem in infrardečo kamero, ga je mogoče prilagoditi za opravljanje zelo širokega spektra nalog, namenjen pa je predvsem pregledovanju in vzdrževanju objektov na naftnih in plinskih črpališčih, saj njegov detektor plina lahko že na daleč »zavoha« morebitno puščanje.
ANYmal se premika vstran, naprej in nazaj, tako da se mu nikoli ni treba obrniti nazaj. Najnovejši različici so dodali še kolesa, zato se lahko zdaj premika s hitrostjo do 22 km/h."[/i] (Vir: 37)
 

[i]Stopnja nevarnosti
"Čeprav se Digit ne odlikuje po posebni moči ali hitrosti, ga lahko hekerji uporabijo za dostavo eksplozivnega sredstva ali drugih nevarnih snovi. Ocena: Razmeroma nenevaren[/i]" (Vir: 37)
 

[i]Brezglavi skladiščnik
"Pri podjetju Agility Robotics v Oregonu v ZDA so razvili dvonožnega robota Digita, ki je (če odmislimo, da nima glave) videti in se premika kot človeško bitje. Njegov trup je opremljen s senzorji, tako da se lahko dobro orientira v prostoru in na prostem ter se zna izogibati oviram.
Uporabljal naj bi se kot skladiščnik ali dostavljavec, ki lahko nosi predmete, težke do 18 kg. Visok je 1,58 m, tehta pa 45 kg. Z rokami lovi ravnotežje in se zna v primeru padca z njimi tudi zaščititi. Lahko odpira vrata in dviguje predmete s tal. Hoditi zna naprej, nazaj, obvlada pa tudi hojo po neravnih površinah, Premika se s hitrostjo do 5,4 km/h, torej kot človek med hitro hojo.[/i]" (Vir: 37)
 

[i]Stopnja nevarnosti
"Huskyjevo sposobnost ravnanja z radioaktivnimi in drugimi nevarnimi snovmi lahko hekerji izkoristijo za širjenje strahu med svojimi sovražniki, ker pa je počasen in nizek, ga je mogoče razmeroma zlahka obvladati. Ocena: Zelo nevaren"[/i] (Vir: 37)
 

[i]Pomočnik za nevarne snovi
"V kanadski družbi Clearpath Robotics so razvili približno meter dolgo in 50 kg težko vozilo Husky, ki se lahko premika s hitrostjo do 3,6 km/h. Njegove pnevmatike so primerne za vse terene, zato lahko nemoteno pelje po blatu, potokih in globokem snegu. Nanj je mogoče naložiti tovor, težek do 75 kg, opremljen pa je tudi raznovrstno opremo, kot so 360° kamera, robotske roke in laserska 3Dkamera za merjenje razdalje.
Uporabiti ga je mogoče za kartiranje, odstranjevanje eksplozivnih naprav in prenašanje radioaktivnih snovi. Na Univerzi v Torontu ga med poskusi v zvezi z raziskovanjem drugih planetov uporabljajo kot raziskovalo vozilo (rover)." [/i](Vir: 37)
 

[i]Stopnja nevarnosti
"Gol je mogoče dodati različna orožja - od raket do avtomatskih pušk -, o čemer se lahko prepričamo ob pogledu na posnetek z YouTuba. Ocena: Nevaren"[/i] (Vir: 37)
 

Oboroženi pes
[i]"Gol je težek 12 kg in dosega hitrosti do 17 km/h. Je eden najlažjih in najhitrejših robotskih psov na tržišču. Nosi lahko do 5 kg in je zasnovan za vse - od patruljiranja do zbiranja mineralov na nedostopnih krajih. Na prodaj je za 2700 USD.
Proizvajalec Unitree Robotics si je zastavil cilj, da bo njegov pes čim dostopnejši in si ga bodo lahko privoščili skoraj vsi, ne pa samo podjetja ali vladne ustanove, kot je običajno v tej panogi. A v zadnjem času je Gol na slabem glasu zaradi streljanja z avtomatskim orožjem v videu, ki je obkrožil svet."[/i] (Vir: 37)
 

"Proizvajalci robotov, ki svarijo pred uporabo njihovih izdelkov z namenom bojevanja, so kljub temu optimistični in se »veselijo svetle prihodnosti, v kateri bodo ljudje in roboti sodelovali ter skupaj izvajali za človeštvo pomembne naloge. Sloviti fizik Stephen Hawking je govoril, da nas čaka svetla ali zelo temna prihodnost. Leta 2018 je dejal tudi, da bi lahko bil razvoj napredne UI »najboljša ali najslabša stvar, ki se nam je kdaj zgodila«." (Vir: 37)
 

[i]Nevarne so celo sponke za papir
"Mnogi strokovnjaki menijo, da ob najnaprednejši UI ne bomo mogli predvideti, kako bodo roboti v posameznih situacijah razmišljali in se vedli. Med njimi je tudi futurolog Nick Bostrom.
Ko roboti postanejo dovolj inteligentni, lahko kljub najboljšim namenom postanejo nevarni. Bostrom je znan po črnogledi hipotezi, ki pravi: Če od umetne inteligence zahtevamo, da proizvede čim več sponk za papir, bi lahko ugotovila, da so ji lahko medtem ljudje odveč, saj bi brez njih izdelala več sponk, morda pa bi celo naša telesa uporabila kot surovino.
Bostrom pri tem navaja najslabši možni scenarij, da ponazori, da je robota, ki se zaveda samega sebe, nemogoče nadzorovati četudi mu nalagamo samo preproste opravke." [/i](Vir: 37)
 

[i]"Tudi če roboti postanejo dobro zaščiteni pred hekerji, lahko sprejemajo napačne odločitve. To se je že večkrat zgodilo z UI, ki upravlja avtomobile brez voznika. Leta 2018 je v Arizoni avtonomni avtomobil družbe Uber do smrti povozil 49letno peško, ki je ob sebi potiskala kolo. UI namreč ni mogla pravočasno oceniti, ali bi se moral avtomobil oviri izogniti.
Na začetku letošnjega leta je bil objavljen podatek, da je zaradi napak UI pri avtomobilih brez voznika znamke Tesla življenje izgubilo kar 19 ljudi.
Najbolj skrb vzbujajoča je misel, da bodo nekoč roboti z najvišjo stopnjo umetne inteligence, vključno s človeški podobno intuicijo in zavedanjem, ušli izpod nadzora."[/i] (Vir: 37)
 

Nevarnost samostojnosti
[i]"V vsak računalnik je mogoče vdreti in to velja tudi za računalnike, ki sestavljajo »možgane« robotov. Pomislite na majhnega haskija, ki je sposoben prenašati radioaktivne odpadke, da ljudem tega ne bo treba početi. A tudi v njegovo programje bi lahko vdrli in ga pripravili do tega, da bi nevarne snovi uporabil za povzročanje škode ljudem."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"A tudi če roboti nimajo pušk na hrbtu, so lahko še vedno nevarni." [/i](Vir: 37)
 

[i]"Po spletu so že zaokrožili posnetki robotskih psov, ki streljajo z mitraljezi, nameščenimi na njihovem hrbtu. Kombinacija ultramobilnega robota, ki bi se lahko kmalu začel zavedati samega sebe, in orožja, ne povzroča nelagodja samo pri številnih spletnih gledalcih teh posnetkov, ampak straši tudi strokovne poznavalce."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Leta 2017 je 1000 strokovnjakov s področja UI, med katerimi je bil tudi Elon Musk, podpisalo odprto pismo javnosti, v katerem so svet posvarili pred roboti, ki lahko samostojno razmišljajo.
To tveganje se najbolj kaže v vojnih razmerah. Eden takšnih primerov se je zgodil leta 2020, ko so brezpilotna letala Kargu2 brez predhodnega posredovanja ljudi odprla ogenj na libijske upornike. To je bil prvi znani primer uporabe avtonomnega orožja v aktivnem bojevanju."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Pojav samozavedanja med roboti nekatere strokovnjake navdaja z navdušenjem."[/i] (Vir: 37)
 
 

[i]"Leta 2022 so znanstveniki z univerze Columbia v ZDA zasnovali novo robotsko roko, ki lahko ujame žogico, a je za to niso programirali. Sama se je naučila, kako to storiti." [/i](Vir: 37)
 

[i]"Umetno inteligenco (UI) lahko razdelimo na štiri ravni.
Do zdaj so bili roboti v veliki večini na najbolj primitivni ravni, kar se kaže v tem, da se odzivajo na določen vnos podatkov in dobro opravljajo določene naloge. Primer UI na tej stopnji je IBMov računalnik Deep Blue, ki je v šahu premagal svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova.
Na naslednji stopnji se lahko roboti učijo iz izkušenj Applova digitalna pomočnica Siri se nauči prepoznati naš glas in sčasoma postaja vse boljša pri odgovarjanju na naša vprašanja.
Na tretji stopnji umetna inteligenca ne razume le tega, kar govorimo, ampak tudi, kaj mislimo in čutimo, saj zna zaznati razlike pri izbiri besed, tonu glasu in druge dejavnike razpoloženja. Na začetku letošnjega leta je znanstvenik z univerze Stanford pokazal, da ima klepetalni robot ChatGPT človeško »intuicijo«, primerljivo z intuicijo devetletnega otroka.
Najvišja raven UI vključuje samozavedanje. Roboti se lahko pogovarjajo z ljudmi o zahtevnejših temah in razmišljajo o tem, »kdo« so v razmerju do drugih predmetov in posameznikov okoli sebe.
Različica majhnega robota NAO nam je že med poskusom iz leta 2015 omogočila vpogled v samozavedanje UI. Pri dveh drugih robotih NAO so programerji izklopili zvok s pojasnilom, da so jima dali »tableto za neumnost«, nato pa so vse tri robote vprašali, kdo vse je prejel »tableto«. Dva od njih nista mogla govoriti, tretji pa je odgovoril: »Ne vem.« Potem pa se je popravil: »Oprosti, zdaj vem. Lahko dokažem, da nisem dobil tablete.« Očitno je torej, da je robot dojel, kdo je on in v kakšnem razmerju je z »neumnima robotoma«."[/i] (Vir: 37)