Forum VSE

[i]"Zaradi dobrih rezultatov nameravajo Phoenixčani projekt razširiti, posegli bodo pa tudi za drugimi preprostimi rešitvami, kot je saditev dreves.
V senci drevesnih krošenj so lahko temperature tudi za 20 °C nižje kot na neposrednem soncu, in če so drevesa dovolj velika, lahko mečejo senco tudi na vroče objekte."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Obstajajo pa tudi druge rešitve, ki lahko olajšajo življenje v velikem mestu ob vročinskem valu. Verjetno najpreprostejša med njimi je bela barva.
V ameriškem mestu Phoenix lahko poletne temperature dosežejo 50 °C, ki letno povzročijo okoli 300 smrti.
Ekstremno vročino povečuje črn asfalt, ki prekriva približno 25 odstotkov mestnih površin. Asfalt absorbira veliko toplote, zaradi česar se temperature še dodatno povišajo.
To je lokalne oblasti spodbudilo k poskusu barvanja cest s svetlimi barvami. Doslej so na svetlo pobarvali že 100 kilometrov cest in dosegli občutno razliko.
Temperature ob svetlih cestah so za 10-12 °C nižje kot na primerljivih črnih odsekih. Z barvanjem so zmanjšali tudi tveganje, da bi se asfalt v vročini zmehčal in bi težka vozila poškodovala cestišče."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Odtekajoči topel zrak v stavbi povzroča podtlak, ki 'sesa' nov hladen zrak iz podzemlja.
Na polotoku Coney Island v New Yorku trenutno gradijo prvi stanovanjski blok s 463 stanovanji z geotermalnim sistemom ogrevanja oziroma hlajenja na tem območju. Pod objektom bo zrak potoval skozi 153 jaškov, izvrtanih do 150 metrov v globino, kje je temperatura zraka stalna – in precej nižja od tistih do 40 °C, ki jih mesto doživi poleti.
V Harareju, v Zimbabveju, nakupovalno središče Eastgate že od odprtja leta 1996 uporablja tovrstno pasivno hlajenje. Arhitekta Micka Pearcea, ki ga je zasnoval, so navdihnili termitnjaki.
Bivališča termitov namreč zelo spominjajo na stolp, v katerem podzemni prehodi zagotavljajo stalen dotok hladnega zraka, ki se dviga skozenj in ga hladi.
Pearce je po tem načelu zasnoval sodobno nakupovalno središče, ki porabi za 90 odstotkov manj energije za hlajenje kot enako velik, na običajen način hlajeni objekt.
Geotermalna sistema afriškega nakupovalnega središča in stanovanjskega bloka v New Yorku sta zasnovana za dolgoročno nemoteno delovanje več let, pri čemer bodo uporabniki prihranili znatne količine energije ter hkrati poskrbeli za občutno zmanjšanje izpustov CO2.
Tovrstne rešitve, ki se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas, so zelo uporabne pri novih objektih, pri starejših pa lahko vgradnja predstavlja velik izziv."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Bolj trajnostni način hlajenja imamo dobesedno pod nogami. Nekaj metrov pod površjem so temperature razmeroma konstantne skozi vse leto, zato so pozimi višje od temperatur zraka, poleti pa je obratno.
Geotermalni sistemi to temperaturno razliko preko pasivnega hladilnega sistema, ki ne porablja energije, izkoriščajo za ogrevanje pozimi in za hlajenje poleti. Črpalka topel zrak od zunaj posesa v tla, da se tam ohladi. Cevi sistema se končajo v stavbi, kjer hladen zrak poskrbi za prijetno temperaturo.
Ko se zrak v prostorih segreje, se dvigne in stavbo zapusti skozi ventile ali tako imenovani solarni vzgonski stolp - črni 'dimnik' ob strani stavbe, ki zrak še bolj segreje in pospeši njegovo potovanje navzgor."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Zaradi porabe energije aktivno hlajenje zraka ustvari svojevrstno spiralo smrti. Klimatske naprave sproščajo CO2, zaradi česar se temperature zvišujejo, z njimi pa tudi potrebe po novih klimatskih napravah."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Ameriške oblasti ocenjujejo, da za hlajenje zasebnih domov v ZDA letno porabijo okoli 235 milijard kWh. Za proizvodnjo te količine energije v ozračje izpustijo okoli 160 milijonov ton CO2, kar je več kot desetkratnik skupnih izpustov Slovenije."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Klimatska naprava vključuje notranjo in zunanjo enoto. V notranji enoti je hladilna tekočina usmerjena v uparjalnik z nizkim tlakom, tako da se tekočina pretvori v plin in se ohladi.
Kompresor zunanje enote zrak ponovno stisne, zaradi česar ta kondenzira v tekočino in se segreje. Toplota se tako prenaša kot pri hladilniku. A ta proces zahteva energijo.
Poraba energije je odvisna od razlike med notranjo in zunanjo temperaturo, če pa želimo temperaturo v stanovanju ohranjati za 10 °C nižjo od zunanje, bi poraba zlahka znašala 10-20 kWh na dan, torej 3500-7000 kWh letno. Približno toliko energije porabi povprečna družina za vse ostalo v gospodinjstvu. Pri proizvodnji te količine energije se letno v ozračje izpusti 1-2 toni CO2 in ko to pomnožimo s številom gospodinjstev v velikih mestih oziroma državah, vidimo, za kako velike količine izpustov gre."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Simptomi toplotnega udara so glavobol, zmedenost in nerazumljivo govorjenje. V najslabšem primeru pride do mišičnih krčev, znižanega krvnega tlaka, kome in srčnega zastoja.
Zato je pomembno, da telo zaščitimo pred ekstremnimi temperaturami - na primer tako, da pijemo veliko vode, se zadržujemo v senci in v vročini ne opravljamo fizičnega dela. Pomaga lahko tudi aktivno hlajenje - klimatska naprava."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Naše telo bo za optimalno delovanje vedno poskušalo vzdrževati notranjo temperaturo okoli 37,5 °C. Temperature okolice, ki presegajo 30 °C, so lahko neprijetne, a se telo ohlaja s potenjem.
Z izločanjem znoja se ohlajamo zaradi izhlapevanja potu s kože, ko pa temperatura okolice doseže 37 °C in več, se učinek potenja zmanjša in naravno ohlajanje več ne deluje.
Ko telesna temperatura doseže določeno raven, se telo ustavi. Pri telesni temperaturi 37,5-40 °C pride do pregrevanja, ki povzroča nelagodje. Če pa telesna temperatura preseže 40 °C, pride do toplotnega udara, ki je lahko za marsikoga usoden."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Danes je poletna vročina vremenski pojav, ki zahteva največ življenj in če želimo zmanjšati število žrtev in življenje v najgosteje poseljenih območjih narediti znosno, se bomo morali prilagoditi.
Strokovnjaki se tega zavedajo in že s polno paro iščejo rešitve."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Pri tem ne smemo pozabiti, da govorimo o povprečju povišanih temperatur, ki vključuje obdobja z nižjimi temperaturami in več obdobij z ekstremnimi vročinskimi valovi."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"V najboljšem primeru bomo doživeli povečanje za 0,5 °C, a ne glede na vse bodo višje temperature povzročile več prezgodnjih smrti.
Podnebni strokovnjaki EU v novem poročilu ocenjujejo, da bo leta 2100 zaradi vročine umrlo 30.000 Evropejcev.
To se bo zgodilo, če se bodo temperature dvignile za 0,5 °C, zvišanje za celi 2 °C pa bi povzročilo smrt 90.000 ljudi."[/i] (Vir: 37)
 

[i]"Odkar so se z industrializacijo sredi 19. stoletja škodljivi izpusti začeli resno povečevati, so se povprečne globalne temperature zvišale za 1 °C.
To ne zveni veliko, a trenutno izpuščamo več CO2 kot kdaj koli prej, zato bo sprememba v prihodnjih letih še občutnejša.
Če ne bomo zmanjšali izpustov, lahko pričakujemo, da se bodo povprečne globalne temperature do leta 2100 zvišale še za vsaj 2 °C.[/i]" (Vir: 37)
 

[i]"Poletje 2022 smo si zapomnili po ekstremnih vročinskih valovih, ki so zajeli Evropo in več drugih predelov severne poloble. V Veliki Britaniji so temperature dosegle neverjetnih 40 °C, v osrednjem delu Portugalske pa so doživeli evropski rekord vseh časov: 47 °C.
Jeseni smo lahko ugotovili, da so neobičajno visoke poletne temperature v Evropi terjale okoli 20.000 človeških življenj.
To poletje z 0,4 °C višjimi povprečnimi temperaturami od prejšnjega rekorda iz leta 2021 je bilo najtoplejše doslej zabeleženo v Evropi. A vse kaže, da v prihodnosti takšna poletja, kot je bilo lansko, ne bodo več nič posebnega.
Zaradi uporabe premoga in drugih fosilnih goriv v ozračje izpuščamo velike količine CO2, kar povzroča učinek tople grede, ki segreva svet." [/i](Vir: 37)