Geografija - Ekologija - Zgodovina

[Vse]

T. Fajon: "Ne glede na to, na kateri konec sveta smo šli, so vsi opozarjali na podnebne spremembe.
Kitajska, ZDA in Evropska unija so največji onesnaževalci, tega se še premalo zavedamo." (Vir: 17)
1. Glede na to, da je (ona & co.) vidna predstavnica največjih onesnaževalcev - zakaj le (občasno) o tem spregovori, "nič" (konkretnega) pa ne stori.
(Ok, je res tako xxx, da se tega se še premalo zaveda?) 

[Vse]

B. Ferfila: Če bi se stopil led na Antarktiki, bi gladina svetovnih oceanov narasla za 80 metrov. (Vir: 18)
1. Ves led se ne bo stopil (kar tako) torej, …
2. Sledeče pa je bolj verjetno oz. naj bi se zgodilo: Je pa problem, če naraste že za "nekaj" metrov, in to tudi s pomočjo še kje drugje recimo stopljenega ledu. 

[Vse]

N. Pirc Musar: "Manj razvite države prispevajo zgolj štiri odstotke škodljivih emisij, vse ostalo naredimo industrializirane države." (Vir: 17)  

1. Kdor nima, še smetiti ne more.
(Takemu izjavljanju rečemo demagogija, tudi populizem.) 

 

[Vse]

Delitev Afrike
se je začela okoli leta 1880, končala pa se je leta 1912 z ustanovitvijo francoskega protektorata nad Marokom.
"Ostala je samo ena neodvisna država - Etiopija, ki je leta 1896 uspešno odbila italijanski napad; na zahodni obali Afrike je bilo še majhno neodvisno ozemlje Liberije pod oddaljenim varuštvom Združenih držav Amerike." (Vir: 68)
1. Italija se je skušala iti imperializem, pa ji nikdar ni (zares) uspelo, z vojno. (Se motim?) 

[Vse]

50 % Afrike nima dostopa do elektrike. (Vir: 50)
1. Primer: Po Sahari je vprašanje smisla delati dostop za elektriko. Po pragozdovih tudi ne.
2. Verjetno je potemtakem npr. Rusija še na slabšem? Pa Antarktika? Pa ...
3. Slovenija je v središču Evrope ... pa marsikje tudi ni elektrike, razen trenutno, ko vseka strela.
Idealna ni niti pokritost "digitalizacije". Itd, itd. 

[Vse]

Primer: zemljevid (Geago.si, Primorje in Kras, nima leta izdaje - je pa "najnovejši") ima napačno označene (pobarvane) ceste (glej: Klanec pri K. - Prešnica).
Nima niti npr. merila, koliko cm je 1 km (povprečnemu namreč ni lahko to preračunavanje).
Hecno je, ko potem eden vodilnih na PZS svarilno promovira uporabo (tiskanih) zemljevidov.
Nekaj poant prispevka so:
1. Kartografi (itak da ne vsi, a "pade" pa tudi na one) preveč "na približno" opravijo.
2. Zaradi novotarij izdelki (zemljevidi) prehitro zastarajo.
3. Retorično: naj kaj ali koga se (ne) zanašati?!
4. P. S.: Večina te "stvarne napake" opazi (če sploh) po roku za reklamacije. 

[Vse]

Jamajka
"In nikjer na svetu ne boste videli tako lepih ljudi.
Kot da bi se ure in ure vsak dan potili na fitnesu, pa se ne. Njihova izklesana telesa naj bi bila posledica genetike, ki ji je botrovala suženjska zgodovina, ko so za delo izbirali le najmočnejše.
No, verjetno je tudi nekaj na tem, da še vedno veliko delajo z rokami in ne sedijo za računalnikom." (Vir: 52)
1. Singapur: Tam so bili tudi moški lepotci, kljub vročini s sveže zlikanimi srajcami na javnem prevozu. 

[Vse]

(Ko izgovorijo Jud v francoskem jeziku, zveni "žid".)
Namesto Jud tako uporabljamo (na področju Evrope) (žaljivko) Žid. 

[Vse]

"Prebivalstvo v bogatih državah, torej 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ustvari tretjino vseh odpadkov …" (Vir: 18)
1. Sem proti demagogiji pri taki izjavi (oziroma bi želel polemiki vsaj nekoliko dodati miselno protiutež - kot prispevek uravnoteženju).
2. Navedena izjava predstavlja, da bogate države (v povprečju - kar "ponovno" pomeni le statistiko, številčenje, brezosebnost …) ustvarijo 2 x več (ne 1 x več, kot se preštevilni narobe izražajo) odpadkov.
"Verjetno" ustvarijo vsaj sorazmerno toliko (rekel bi, da še veliko več) "dobrobiti", "koristi", izdelkov, napredkov, človeške ustvarjalnosti kot revne države. (In "problem" revnih je, da ne uspejo posnemati, slediti - z veseljem bi tudi oni … posledično proizvedli več odpadkov.)
Banalno rečeno: kdor več poje, več izloči blata.
3. Druga plat (ne-kovanca, ampak večploskovnega telesa + časovna dimenzija + …): (nepotrebni, škodljivi, brezskrbno "zavrženi" …) odpadki so velikanski problem; a trudimo se tudi na ravni korektnega izjavljanja (upam, da se razume).
Enostavneje povedana ta "floskula": Jasno, (skoraj) vsi smo (načeloma) proti odpadkom.
(V nadaljevanju prilagam še kar nekaj prispevkov na to temo.)
4. Ločiti (v pojmovnem smislu pomena besed) med smetmi, odpadki …
5. Neposredno posameznik zavrže relativno (zelo) malo smeti. 

 

[Vse]

"Če sploh ne omenimo epidemije covida-19, med katero smo na mesec porabili 129 milijard obraznih mask in 65 milijard rokavic.
Vsak dan se zavrže tudi približno 20.000 ton medicinskih odpadkov …" (Vir: 18)
1. Naj ponovim "floskulo": Najprej zdravje, potem "kultura".
Ali potencirano: če umremo, "umrejo" tudi odpadki.
2. Revni "zato" ne morejo zavreči toliko mask, medicinskih …, ne ker bi bili bolj ozaveščeni. 

[Vse]

"Združeni narodi ocenjujejo, da približno eno tretjino proizvedene hrane na svetu preprosto zavržemo.
… daleč največ hrane pa zavržejo v Združenih državah Amerike, tudi zaradi restavracij s hitro hrano, kjer vsi ostanki končajo v smeteh." (Vir: 18)
1. "Še enkrat": ločujmo pojme oz. njihovo vsebino, npr.: ostanki se (pač) reciklirajo; plastika je drug (težji) problem …
2. Zdaj: takšni so predpisi (zakoni): npr. ko poteče rok (dnevne) uporabe, restavracije morajo zavreči … (in ogromno preveč je takih, ki bi z veseljem "zvečer" prevzeli "zavrženo).
3. Jasno, lahko bi (po)jedli le tretjino (itak "smo" predebeli) - bi potem še več zavrgli - saj bogastvo "zahteva" (pričakuje) ogromno izbire oz. ponudbe; "smo" pač bogati materialisti. 

[Vse]

"Evropa več svojih odpadkov pošilja v sežigalnice, od katerih so nekatere razmeroma čiste …" (Vir: 18)
1. Hmm (glede na uvodno polemiko), torej Evropa (zelo) zmanjšuje tisto "začetno" (ali so tja všteti tudi npr. naši izločki, ki jih odplakujemo v kanalizacijo?) tretjino vseh odpadkov. 

[Vse]

"Srbska prestolnica velja za deseto najbolj onesnaženo glavno mesto na svetu ter drugo najbolj onesnaženo mesto v Evropi, takoj za bosansko prestolnico Sarajevom." (Vir: 18)
1. Ne tako dolgo nazaj so bile poleg bogatih in revnih držav tudi t.i. države v razvoju, primer: Srbija, BiH. "Torej" je to "razvojna evolucija".
2. Zopet k prikazovanju "statistike": najbolj - na kaj: neto količino (gotovo ne), število prebivalcev, kvadratni (kubični) meter?
3. Korektno bi bilo ločiti ne toliko na količino kot na ne-kakovost (oz. škodljivosti) odpadkov.
"Največja je Apex Rgional v Las Vegasu v Združenih državah Amerike, ki se razteza na kar 2200 hektarjev, na katerih je končalo kar 50 milijonov ton odpadkov. …
Druga največja deponija je Bordo Poniente v Ciudadu de Mexico, na tretjem mestu pa je deponija Laogang v Šanghaju na Kitajskem, kjer so še tri največja odlagališča na svetu."
Potem so še Rim, Južna Koreja in dvakrat Indija. (Vir: 18)
4. Ločiti bi bilo "potrebno" vsebino (pojmov) deponija in prosti odpadki. 

[Vse]

"Kitajska, ki je bila dolga leta glavna destinacija za izvoz zahodnih odpadkov, je sprejela prepoved uvoza za kar 56 vrst trdnih odpadkov … S tem je Zahod prisilila, da se je vendarle začel sam ukvarjati s svojimi smetmi. …
Kitajska je do sprejetja prepovedi uvozila okoli 45 odstotkov vseh na svetu proizvedenih odpadkov, samo v letu 2016 jih je sprejela sedem milijonov ton." (Vir: 18)
1. Letno (v letu 2016) znaša okrog 15 milijonov ton vseh na svetu proizvedenih odpadkov.
2. V nekaj letih "šele" vsa ta svetovna količina (če se zaradi "amortizacije" ne zmanjša oz. razgradi v "prvotne" molekule) znaša za eno smetišče v ameriški puščavi. 

[Vse]

"Leta 2004 je Kitajska postala prva država na svetu po proizvodnji trdnih odpadkov in s tega položaja po podatkih Svetovne banke izrinila Združene države Amerike." (Vir: 18)
1. Fajn se sliši "po podatkih Svetovne banke". A kaj pa ima "neka " banka (neposredno) opraviti s smetmi?
2. Kitajska je (bila) država v razvoju, (jasno).
3. Če izjavim statistično polento: Kitajska ima največ ljudi, vsekakor (glede na navedke) pa ima največ(jo količino) odpadkov.
Ali sledeče potrjuje:
"Do leta 2030 naj bi Kitajska proizvedla že dvakrat toliko odpadkov kot Američani, kar je posledica bliskovite kitajske gospodarske rasti in urbanizacije.
Po podatkih časopisa … Kitajska trenutno proizvaja smeti dvakrat hitreje, kot raste njeno prebivalstvo, …" 

[Vse]

"Velike težave s smetmi imajo seveda tudi druge svetovne metropole, v kateri po oceni Svetovne banke živi tri milijarde ljudi, ki na leto proizvedejo 1,3 milijarde ton smeti …" (Vir: 18)
1. "Sramota" oziroma super: skoraj 5 kratno zaostajajo mega metropole za Kitajsko; in če upoštevamo še "podeželje" metropol, potem vse te mega proizvedejo le "mikro" delež.
2. Če vrnem demagogijo: najenostavnejša rešitev je, da se začne uvažati (nazaj) smeti iz Kitajske. 

[Vse]

"Skoraj 15 milijonov ljudi po vsem svetu zato živi in 'dela' v smetiščnih skupnostih."
1. Demagoško: Torej se povečuje zaposlenost, standard …
"Člani skupnosti vsak dan brskajo po smeteh v upanju, da bodo našli kaj uporabnega za recikliranje. najdene pločevinske ali steklenice nato prinesejo posredniku. … Ti v povprečju zaslužijo 2,5 ameriškega dolarja na dan …" (Vir: 18)
2. Nekje pri nas je postavljen avtomat, ki odkupuje (določene) po 5 centov za kos. Pa smo tam - tam. 

[Vse]

"Evropa več svojih odpadkov pošilja v sežigalnice, od katerih so nekatere razmeroma čiste …"
1. Hmm (glede na uvodno polemiko), torej Evropa (zelo) zmanjšuje tisto "začetno" (ali so tja všteti tudi npr. naši izločki, ki jih odplakujemo v kanalizacijo?) tretjino vseh odpadkov. 

[Vse]

"Srbska prestolnica velja za deseto najbolj onesnaženo glavno mesto na svetu ter drugo najbolj onesnaženo mesto v Evropi, takoj za bosansko prestolnico Sarajevom."
1. Ne dolgo nazaj so bile poleg bogatih in revnih držav tudi t.i. države v razvoju, primer: Srbija, BiH. "Torej" je to "razvojna evolucija".
2. Zopet k prikazovanju "statistike": najbolj - na kaj: neto količino (gotovo ne), število prebivalcev, kvadratni (kubični) meter?
3. Korektno bi bilo ločiti ne toliko na količino kot na ne-kakovost (oz. škodljivosti) odpadkov.
"Največja je Apex Rgional v Las Vegasu v Združenih državah Amerike, ki se razteza na kar 2200 hektarjev, na katerih je končalo kar 50 milijonov ton odpadkov. …
Druga največja deponija je Bordo Poniente v iudadu de Mexico, na tretjem mestu pa je deponija Laogang v Šanghaju na Kitajskem, kjer so še tri največja odlagališča na svetu."
Potem so še Rim, Južna Koreja in dvakrat Indija.(Vir: 18)
4. Ločiti bi bilo "potrebno" vsebino (pojmov) deponija in prosti odpadki. 

[Vse]

"Da bi razumeli, koliko smeti plava v naših oceanih, zadostuje podatek, da je celotna površina otoka naplavin samo v Tihem oceanu trikrat večja od Španije! Skupno meri kar 16.000 km2." (Vir: 18)
1. Seveda je med odpadki ogromno neizkoriščenega prostora. In gre za bruto dvodimenzionalnost.
Recimo da za potrebe nedemagoškosti manjka podatek mase. 

[Vse]

In že smo pri primerih dobre prakse … saj je Slovenija po količini recikliranih odpadkov na zavidljivem drugem mestu v Evropi (skupaj z Avstrijo).
Pred njima je še Nemčija. (Vir: 18)
1. (Zaradi pristranskosti se bom vzdržal prej podobnemu komentiranju.)