Možgani

[Vse]

"V obdobju razvoja možganov se milijarde novih živčnih celic medsebojno potiskajo in prerivajo, kar privede do nepredvidenih živčnih povezav in s tem tudi novih osebnostnih lastnosti." (Vir: 37) 

 

[Vse]

"Čeprav možgani v starosti ne izgubljajo večjega števila celic, kar načeloma pomeni ohranjanje kognitivnih funkcij, pa se v primeru kapi ali progresivne izgube živčnih celic zaradi alzheimerjeve ali parkinsonove bolezni položaj precej spremeni in ravno ti dve bolezni sta najbolj povezani s staranjem. ..." (Vir: 23) 

 
 

[Vse]

"Možganskožilne bolezni nastanejo nenadoma zaradi prekinjenega dotoka krvi do možganov. Možganske celice pričnejo odmirat že po nekaj minutah zaradi pomanjkanja kisika in glukoze." (Vir: 49)
 

[Vse]

"Ishemična kap nastane, če se zamaši ena izmed žil, ki prehranjujejo možgane, kar se zgodi pri osmih od desetih bolnikov. Pri dveh od desetih možganska žila zaradi različnih vzrokov poči in nastane krvavitev (haemorrhagia). Bolniki z možgansko krvavitvijo so običajno bolj prizadeti v primerjavi z bolniki z ishemično možgansko kapjo." (Vir: 49)
 

[Vse]

"Za nastanek možganske kapi je najpomembnejši dejavnik tveganja povišan krvni tlak."
"Drugi pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap so povišane maščobe, ki jih delimo na trigliceride in holesterol."
"Tretji pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap je sladkorna bolezen." (Vir: 49)
 

[Vse]

Zdravljenje
"Tako povišan krvni tlak kot sladkorno bolezen ter hiperlipidemijo lahko zdravimo. Prvi ukrep je dieta. V primeru povišanega krvnega pritiska moramo zmanjšati količino zaužite soli, v primeru sladkorne bolezni zmanjšamo količino ogljikovih hidratov. Drug nefarmakološki ukrep je zadostno gibanje. V kolikor to ne zadošča, imamo na voljo zdravila, katera je potrebno redno jemati." (Vir: 49)
 

[Vse]

"Posebno pozornost zahtevajo aterosklerotični plaki.
Če aterosklerotični plaki zožujejo arterijo za 70 ali več odstotkov, je takšna zožitev hemodinamsko pomembna in predstavlja tveganje za možgansko kap. Pogosto bolnikom vstavijo žilno opornico v zoženo žilo, v nekaterih primerih opravijo operacijo ali uvedejo dodatna zdravila ter tako zmanjšajo verjetnost za nastanek možganske kapi." (Vir: 49)
 

[Vse]

"Za uspešno zdravljenje akutne ishemične možganske kapi je pomembno, da bolnik čim prej pride do bolnišnice, ter da zdravnik ve, koliko časa je minilo od pričetka težav. V bolnišnicah lahko bolnikom pri katerih sumimo, da jih je prizadela ishemična možganska kap, pomagamo s trombolizo. To pomeni, da s posebnim zdravilom, ki ga bolnik prejme v infuziji, poskušamo raztopiti krvni strdek in omogočiti ponovni pretok. Od pričetka težav do pričetka zdravljenja ne sme miniti več kot štiri ure in pol, zato se mudi!
Pri bolnikih ob sprejemu v bolnišnico pogosto opravijo tudi žilne preiskave, in če je na slikah viden krvni strdek, lahko v določenih primerih poskusijo strdek mehansko odstraniti. Ta postopek se imenuje trombektomija." (Vir: 49)
 

[Vse]

"... dvanajst dejavnikov, ki lahko škodijo možganom: visok krvni tlak, pretirano uživanje alkohola, kajenje, debelost, nizka izobrazba, depresija, diabetes tipa 2, telesni neaktivnost, naglušnost, družbena osama, poškodbe lobanje in možganov in onesnažen zrak. Ti dejavniki tveganja so skupaj odgovorni za približno štiri desetine primerov demence, piše v poročilu v Lancetu." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Zdrav način življenja sam po sebi resda še ni jamstvo, vendar imamo znanstveno potrjeno boljše možnosti za ohranjanje zdravih možganov tudi v starosti.
Danes ima eno od oblik demence skoraj tretjina devetdesetletnikov, kar hkrati pomeni, da jih skoraj sedem desetin nima težav z umsko čilostjo - ta delež bi glede na nova spoznanja lahko še občutno povečali." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Noben drug del telesa ni tako temeljito zavarovan kot možgani, približno 1,3 kilograma težak organ iz okoli 86 milijard živčnih celic, ki ima svojo ovojnico, poleg nje pa še tri možganske opne in pet milimetrov debel koščen oklep - lobanjo. Poleg tega plava možganski tekočini, ki absorbira pretrese.
Možgane od preostalega telesa ločuje posebna bariera, to je krvno-možganska pregrada, ki preprečuje dostop številnim povzročiteljem bolezni in škodljivim snovem." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Enako slabo za možgane je tudi, če ljudje veliko preveč sedijo." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Kdor pa se ne giblje, ga lahko doleti nekaj podobnega kot morske živali kozolnjake.
Življenje začnejo kot ličinke in najprej plavajo v vodi kot paglavci. Gibanj uravnajo mali možgani. A že nekaj ur po rojstvu si ličinka poišče prostor na morskem dnu, se pritrdi in odtlej ostane na istem mestu. Prehranjuje se tako, da filtrira hranilne snovi iz vode. Poslej ne potrebujejo več možganov, zato jih preprosto prebavijo." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Tudi na človekove možgane dolgoročno vpliva kraj bivanja. Kjer ni dovolj parkov in zelenja, umu manjka duševne hrane. Kjer je prehrupno, trpijo živčne celice in sinapse." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Primer, kako okolica škodi možganom, je onesnažen zrak zaradi prometa, ..." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Med preiskovanjem možganov je pokazalo, da so v njih nastale izrazite beljakovinske obloge, če so osebe tri leta pred smrtjo živele na območju s hudim onesnaženjem zraka. Takšen rezultat dokazuje, da fini prah zaradi onesnaženja z izpušnimi plini vpliva na količino oblog iz amiloidov." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Tudi pesticidi povzročijo poškodbe v možganih." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Tudi kroničen hrup škodi živcem, saj lahko povzroči nenehno izločanje stresnega hormona kortizola."
"Če nič drugega je naglušnost eden od dejavnikov, ki neugodno vpliva na možgane. Glede na raziskave se tveganje za demenco devet do 17 let po začetku naglušnosti poveča kar za dvakrat. Zaradi manj dražljajev morda zakrnijo nekatere strukture v možganih, ..." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Če strnemo najrazličnejše raziskave, se izkaže, da sta dejaven življenjski slog in izogibanje škodljivim vplivom učinkovitejša od zdravil - ker so procesi med staranjem možganov tesno prepleteni med seboj, je težko odkriti farmakološko snov za ohranjanje umske čilosti." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Poleg telesne aktivnosti in uravnotežene prehrane sta odločilna dejavnika še prijateljski krog in druge socialne vezi, ker to človeka zaposluje celoviteje, od čisto kognitivnih nalog, saj se tako spodbujajo tudi čustva, ne samo razum. Povedano preprosteje, takšne izkušnje za možgane pomenijo tako velik izziv, da se med živčnimi celicami tvorijo dodatne sinapse, stare pa se ohranjajo." (Vir: 17)