"Veliko fizikov danes s težkim srcem priznava, da je moderna fizika zašla v krizo nekako po letu 1975. Bilo je sicer veliko novih odkritij in dosežkov, vendar vsi temeljijo na teoretičnih dognanjih izpred tega leta. Nikakor ne moremo trditi, da se teoretiki niso trudili, nasprotno, domislili so se marsičesa, kar naj bi fiziko postavilo na povsem nove temelje. A nobena od teh zamisli se ni izkazala za pravilno, nobena ni bila potrjena s poskusi in nobena ni postregla s preverljivo napovedjo, vsaj ne takšno, ki bi bila v dosegu današnje tehnologije." (Vir: 40)
Fizika
Re: Fizika
"Ob prehodu v 20. stoletje so se v kratkem času zvrstila mnoga pomembna odkritja: odkritje elektrona (J. J. Thomson), kvantiziranost energije (Max Planck), fotoučinek in posebna relativnost (Albert Einstein), odkritje atomskega jedra (Ernest Rutherford) ter prvi uporabni model atoma (Niels Bohr)." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Potrebno je bilo še dobro desetletje raziskav, da so fiziki dele te sestavljanke zložili v fizikalno in matematično razumljivo sliko, čeprav so nekateri manjkali, nekatere pa še vedno iščemo." (Vir: 40)
Re: Fizika
"V zgodovini fizike že poznamo nekaj primerov poenotenj: Galilej-Newtonovo (splošna gravitacija) in Maxwellovo (elektrika, magnetizem, svetloba). Do tretjega poenotenja je prišlo na področju kvantne elektrodinamike in šibke jedrske sile v teorijo elektrošibke interakcije, razlago zanjo pa so okoli leta 1970 prispevali Glashow, Salam in Weinberg (Nobelova nagrada leta 1979). To je kasneje med drugim privedlo tudi do odkritja Higgsovega bozona, delca ali bolje rečeno vzbujenega stanja Higgsovega polja, ki je delno odgovoren za maso osnovnih delcev." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Sodobna kvantna teorija polja sicer nakazuje nekaj možnosti za četrto poenotenje, ko bi morda na isti osnovi lahko združili elektro-šibko in močno jedrsko interakcijo (ki nastopa med kvarki in gluoni). Peto poenotenje pa naj bi privedlo do združenja kvantne teorije s težnostjo oz. splošno teorijo relativnosti." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Veliko časa smo zapravili s teorijo strun, ki osnovne delce prikaže kot tresljaje majhnih sklenjenih ali odprtih strun.
...
A žal po skoraj 50 letih razvoja nobena od petih različic te teorije (najbrž obstaja še kakšna manj znana) ni privedla do pričakovanega preboja, čeprav mnogi teoretiki, tudi slovenski, nad njimi še niso povsem obupali." (Vir: 40)
...
A žal po skoraj 50 letih razvoja nobena od petih različic te teorije (najbrž obstaja še kakšna manj znana) ni privedla do pričakovanega preboja, čeprav mnogi teoretiki, tudi slovenski, nad njimi še niso povsem obupali." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Sicer pa smo leta 1998 v kozmologiji dobili nepričakovano potrditev obstoja neke skrivnostne energije, ki naj bi pospeševala širjenje vesolja." (Vir: 40)
Re: Fizika
"V skladu s prav tako skrivnostno temno snovjo, ki se ne odziva na elektromagnetna polja, so jo poimenovali temna energija. Po teh spoznanjih naj bi bilo vesolje sestavljeno iz 71 % temne energije, 25 % temne snovi in samo 4 % običajne barionske (iz delcev sestavljene) snovi." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Najpreprostejša razlaga temne energije pravi, da ustreza Einsteinovi kozmološki konstanti." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Pri tem se pojavlja še ena težava: prostorska gostota temne energije je določena na le okoli 10-9 J/m3. To je sicer videti zelo malo, toda vesolje je velikansko in na velikih razdaljah se še tako majhni prispevki seštevajo in nastali pritisk odriva oddaljene galaksije vedno hitreje." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Po drugi strani pa je prostorninska gostota energije vakuuma v Planckovi limiti ogromna, kar 10111 J/m3. To nesoglasje, ki obsega več kot 122 velikostnih redov, je največja sramota v sodobni fiziki in zahteva kar najhitrejšo razrešitev." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Možno je sicer, da je gostota energije vakuuma precej nižja od Planckove teoretične limite ... žal pa zaenkrat še ne poznamo nobene možnosti, kako bi to gostoto energije lahko vsaj približno določili." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Najprej naj oznanim, da tudi sami najbrž nismo več tako daleč od iznajdbe vesoljskega pogona, ki bi bil veliko učinkovitejši od obstoječih na kemijskih reakcijah temelječih raket, pa s tem ne mislim na že znane različice ionskega pogona." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Pred kratkim pa sta dva znanstvenika ameriške agencije NASA prijavila patent pogona z možnostjo pospeška, večjega od tistega na površju Zemlje (torej en g). Po njunih izjavah naj bi bolj izpopolnjene različice tega pogona zmogle še mnogo večje pospeške." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Junija 2023 smo lahko spremljali dvourno zaslišanje nekdanjih vojaških letalskih častnikov v ameriškem Kongresu. Ti so sami doživeli nenavadna srečanja z napravami, ki jih očitno poganja neka zelo napredna tehnologija ..." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Povedal je, da so v kopenski vojski ZDA tajne enote, povezane z zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, ki se napajajo iz črnih fondov brez vednosti in nadzora Kongresnih odborov, vlade ali samega predsednika. Proučevale naj bi več plovil nezemeljskega porekla, zelo verjetno pa tudi podobna plovila, izdelana na našem planetu." (Vir: 40)
Re: Fizika
"V javnost so že leta 2017 pricurljali video posnetki letalskih toplotnih kamer, na katerih nenavadni predmeti brez vidnega pogona ali aerodinamičnih nosilnih ali krmilnih površin izvajajo nenavadne manevre in na videz kršijo vse nam znane zakone fizike. Posnetki so nastali med vojaškimi vajami pomorskih enot in sicer leta 2004 ob tihomorski obali ZDA, leta 2015 pa še ob atlantski." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Številni člani Kongresa skušajo ugotoviti, koliko denarja se pretaka v črnih fondih in tajnih programih in kako bi bilo mogoče ta denar zajeziti in tajnim enotam pristriči peruti." (Vir: 40)
Re: Fizika
"Seveda je vse našteto odvisno od bistvenega pogoja: da so poročila pristna." (Vir: 40)
Re: Fizika
Čas
"Če letite čez Atlantik, se postarate za osem ali devet nanosekund (milijardink sekunde) manj kot vaša družina doma." (Vir: 37)
"Če letite čez Atlantik, se postarate za osem ali devet nanosekund (milijardink sekunde) manj kot vaša družina doma." (Vir: 37)
Re: Fizika
Čas
"To se zgodi zaradi »raztezanja časa« - čas se upočasnjuje, hitreje kot se premikamo. Če dosežete svetlobno hitrost okoli 300.000 km/s, se čas ustavi." (Vir: 37)
"To se zgodi zaradi »raztezanja časa« - čas se upočasnjuje, hitreje kot se premikamo. Če dosežete svetlobno hitrost okoli 300.000 km/s, se čas ustavi." (Vir: 37)
Re: Fizika
Čas
"Če bi živeli na vrhu gore daleč stran od središča Zemlje, bi se - teoretično gledano starali nekoliko hitreje kot tisti, ki bi živeli na ravni morske gladine." (Vir: 37)
"Če bi živeli na vrhu gore daleč stran od središča Zemlje, bi se - teoretično gledano starali nekoliko hitreje kot tisti, ki bi živeli na ravni morske gladine." (Vir: 37)
Re: Fizika
Čas
Einstein-Rosenove mostovi oziroma črvine
"Delujejo kot potovalni portali za časovne popotnike, če jih ti uspejo najti. Črvine še nikoli niso opazili, toda leta 2022 so jo raziskovalci simulirali s kvantnim računalnikom. Četudi črvine res obstajajo, se lahko porušijo hitreje, kot bi lahko prišli skozi njih. In potem bi bili za vedno podvrženi neizprosnemu minevanju časa." (Vir: 37)
Einstein-Rosenove mostovi oziroma črvine
"Delujejo kot potovalni portali za časovne popotnike, če jih ti uspejo najti. Črvine še nikoli niso opazili, toda leta 2022 so jo raziskovalci simulirali s kvantnim računalnikom. Četudi črvine res obstajajo, se lahko porušijo hitreje, kot bi lahko prišli skozi njih. In potem bi bili za vedno podvrženi neizprosnemu minevanju časa." (Vir: 37)
Re: Fizika
Čas
"17 mikrosekund - čas, ki ga je treba dodati dolžini leta na leto, saj se vrtenje Zemlje postopoma upočasnjuje." (Vir: 37)
"17 mikrosekund - čas, ki ga je treba dodati dolžini leta na leto, saj se vrtenje Zemlje postopoma upočasnjuje." (Vir: 37)
Re: Fizika
"Richardu Feynmanu pripisujejo citat: »Če mislite, da razumete kvantno mehaniko, potem je zagotovo ne.« (Vir: 106)