Vzgoja otroka

[Vse]

Dr. L. Zalokar: "Permisivno starševstvo ustvarja generacijo arogantnih mladih odraslih, ki nimajo družbene oziroma socialne empatije, osebnostne odpornosti in jim je po razvajenem otroštvu usojeno, da bodo v življenju grenko razočarani. Kar se izkazuje v vseh evropskih državah." (Vir: 34)
 

[Vse]

"Otroci so vse pogosteje glavni v družini, njim so prepuščene vse odločitve, ne le, ali bodo jagodni ali čokoladni sladoled, temveč tudi, kam bo družina šla in kaj bo počela, kdaj bo šel otrok v posteljo. Starši jim nudijo neskončno možnost izbir, jim s tem res delajo dobro?"
Dr. L. Zalokar: "Seveda ne. Otrok potrebuje vodenje in trdne okvire." (Vir: 34)
 

[Vse]

Dr. A. Perko: "Učitelji opažajo celo paleto narcističnih in drugih motenj pri učencih, ki so v očeh staršev in tudi družbe postali mali bogovi. Za starše so njihovi otroci mali geniji in nazadnje se ti začnejo tako obnašati.
Res je vsak otrok čudež, kot je zapisal dr. Peter Praper, vendar zato še ni čudežen oziroma genialen. S takšnimi otroki in tudi njihovimi starši imajo učitelji ogromno težav, ker preprosto ne razumejo, kaj je red." (Vir: 34)
 

[Vse]

"Popolnoma smo zanemarili otrokovo počutje, duševno zdravje mladih, vse njihove stiske ipd. Ne družba in ne stroka se ne vprašata, ali so naši mladi srečni, ali so zadovoljni, ali svoje življenje doživljajo kot smiselnega. To pomeni, da nas to ne zanima.
Tako ignorantski odnos družbe do otrok in mladih je popolnoma iracionalen in nerazumljiv. Mladi imajo težave z vzpostavljanjem odnosov, s komunikacijo, strahom pred družbo in imajo izredno nizko razvito empatijo. Sočutja in empatije namreč ni mogoče razvijati pred zaslonom, ampak v živi interakciji z drugimi ljudmi." (Vir: 19)
 

[Vse]

"Še malo, pa bomo brali v medijih o rezultatih matur, koliko zlatih maturantov, koliko doseženih točk, koliko izraženih čestitk in ponosa, proslavljanje uspehov ... Vse to seveda mora biti, ampak smo zanemarili druga izredno pomembna področja osebnostnega razvoja.
Otrok namreč ni samo točka in ocena. Nihče se ne vpraša, za kakšno ceno so vse te točke in ocene. Nihče se resno ne vpraša, koliko je med mladimi zlorabe drog in poživil, kako skokovito naraščajo notranje stiske, depresije in anksioznosti.
Da sploh ne omenjam realnosti šolskega uspeha - v mislih imam nerealno število odličnjakov. Na drugi strani pa agresivnost otrok in mladostnikov eksponentno narašča." (Vir: 19)
 

[Vse]

"Preprečite otrokom, da bi orodjem, ki temeljijo na generativni UI, posredovali osebne podatke." (Vir: 44) 

 

[Vse]

"Poučite otroke o varnosti in zasebnosti tudi pri uporabi tovrstnih orodij." (Vir: 44) 

 

[Vse]

"Poenostavljeno povedano, otrokom je treba v obdobju vzgajanja pokazati ljubezen, treba pa jih je tudi disciplinirati." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Otrok postavi vprašanje. Vi ne odgovorite. Rečete: 'Vprašaj umetno inteligenco.' Otrok vpraša in dobi odgovor. Boljši odgovor, kot bi ga dali vi. Hitrejši. Potrpežljivejši. Natančnejši.
Otrok naslednjič ne vpraša vas.
Ne zato, ker vas ne bi imel rad. Zato, ker je tam nekaj, kar odgovori bolje.
In vi ne rečete nič. Ker je res.
To je trenutek, ki ga ta knjiga skuša opisati. Ne zato, ker je dramatičen. Temveč zato, ker ni.
Ker je tih. Ker je logičen. Ker pride oblečen v napredek, v učinkovitost, v izboljšavo. Ker se ob njem ne počutite ogroženi. Počutite se razbremenjeni.
In prav v tem je past.
Ne v tem, da bi vam nekdo vzel delo. V tem, da vam ga ni treba več vzeti. V tem, da ga preprosto ne opravljate več, čeprav še vedno sedite na istem stolu, pred istim zaslonom, z istim imenom na vizitki.
Svet deluje naprej.
Bolje kot prej.
Brez vas.
Vi ste še tam. Sedite. Gledate. Kliknete potrdi.
Toda če vas jutri ne bi bilo, bi se sistem za trenutek ustavil, pogledal na vaš prazen stol in nadaljeval brez spremembe.
To ni prihodnost. To je navaden ponedeljek." (Vir: 140) 

 

[Vse]

"… sva se dogovorila o prijemih pri vzgoji, ki jih bova za dobro otroka upoštevala, da bova vedno drug drugega podprla, čeprav morda drugi nima prav. Otrok bo vedel, da starša držita skupaj. To se že zdaj pozna, otrok ve, da je ne ne, da drugi ne bo rekel ja, in ne joka, trmari, ne muli se. To se mi zdi pri vzgoji ključno, ker takoj ko otrok dojame, da starša nista na isti valovni dolžini in da pri drugem najde potuho, lahko začne zelo manipulirati in se začnejo resne težave." (Vir: 11)