Forum VSE

"Čeprav imamo vsi v sebi po več tisoč bakterijskih vrst, imajo različni posamezniki le malo skupnih." (Vir: 01)
 

"Zavedati se moramo, da živimo na planetu mikrobov. Tu smo po njihovi volji. Oni nas niti malo ne potrebujejo, mi bi brez njih umrli v enem dnevu." (Vir: 01)
 

"Še huje je, da v Združenih državah 80 odstotkov vseh antibiotikov pokrmijo rejnim živalim, predvsem zato, da jih poredijo.
Tudi pri gojenju sadja uporabljajo antibiotike, da se spopadajo z bakterijskimi okužbami." (Vir: 01)

"Leta 1945, tistega leta, ko je Alexander Fleming prejel Nobelovo nagrado, je bilo mogoče pnevmokokno pljučnico pozdraviti s 40.000 enotami penicilina. Danes je zaradi večje odpornosti za enak rezultat včasih potrebnih več kot 20 milijonov enot na dan več dni. Na nekatere bolezni penicilin zdaj sploh ne vpliva več. Zato se število smrti zaradi nalezljivih bolezni nenehno veča in je že doseglo enako stopnjo, kot je bila pred 40 leti." (Vir: 01)
 
 
 

"Druga možnost je, da si zagotovimo pomoč bakteriofagov (op.: so najbolj razširjeni biodelci na svetu), vrst virusov, ki polovijo in pomorijo škodljive bakterije." (Vir: 01)
 

"Neki zdravnik mi je isto misel povedal takole: 'Obeta se nam možnost, da ne bomo mogli vstavljati umetnih kolkov ali opraviti kakega drugega rutinskega postopka, ker bo nevarnost okužbe prevelika.'
Morda ni več daleč dan, ko bodo ljudje spet umirali le zato, ker se bodo opraskali na trnju rožnega grma." (Vir: 01)
 

"Danes se lahko s črnimi kozami okužimo le po lastni neprevidnosti. Žal se je to že zgodilo. ... Črnih koz se je nalezla iz zračnika iz laboratorija pod njenim kabinetom. Tam je virolog Henry Bedson preučeval enega zadnjih vzorcev črnih koz na svetu, ki so jih še obdržali prav v raziskovalne namene. ... Nesrečna Janet Parker je umrla približno dva tedna potem, ko se je okužila, in tako postala zadnja smrtna žrtev črnih koz na svetu. Ko je Bedson izvedel ... storil samomor.
Svetovna zdravstvena organizacija je ... dve leti po strašni smrti Janet Parker, objavila, da so črne koze povsem izkoreninjene. To je prva in doslej edina človeška bolezen, ki je tako ni več. Uradno obstajata dve majhni zalogi (op.: Amerika in Rusija). Obe državi sta že večkrat obljubili, da bosta preostale zaloge uničili, vendar tega nista storili.
Leta 2002 je CIA izjavila, da imajo zaloge verjetno tudi Francozi, Iračani in Severnokorejci. Nihče ne more vedeti, koliko vzorcev je preživelo tudi po naključju." (Vir: 01)
 
 

T. Avšič Županc: "Kaj je virus? Virus je enostaven, a hkrati učinkovit, funkcionalen in prilagodljiv mikroorganizem ...
Celice, ki so pod (op.: korona)virusnim udarom, so v nosu, žrelu, pljučih, srcu, tankem črevesu ...
V genomu je zapisano navodilo za virusovo življenje in reprodukcijo."
"Ko se koronavirus z beljakovinsko bodico, ključem, pripne na receptor, celično ključavnico, se sproži v genomu zapisani program. Virus spolzi v celico."
Približna primerjava velikosti med virusom in celico je zrno graha in košarkaška žoga.
"Ko je virus v celici, se jedro, genom, izlušči iz virusnega plašča in virusne ovojnice. Virusni genom ima sposobnost, da nadzira gostujočo celico ... nekaj ur po vdoru ... iz enega virusa nastane več kot tisoč bolj ali manj posrečenih kopij genoma. ... le kakšnih deset odstotkov virusnih kopij je enakih originalu. Devet desetin nepopolnih kopij virusnega genoma je neperspektiven mikrobiološki odpadek, je pojasnila znanstvenica. Pri zapiranju genetske zadrge prihaja do pogostih napak.
Po repliciranju genoma se nova virusna jedra ponovno zavijejo v dve ovojnici.
Nova generacija virusov zapusti gostujočo celico in jo ob tem poškoduje, hkrati pa je načeloma ne uniči.
Desetina popolnih kopij si prizadeva, da bi ujela novo gostujočo celico in ponovila razmnoževalno proceduro." (Vir: 08)
 
 

"Obstajajo pa nepopolne kopije virusov, ki pa vendarle niso neperspektiven mikrobiološki odpadek.
Gre za viruse, ki so med repliciranjem mutirali na način, ki mikroorganizmu omogoča preživetje.
Struktura genoma je po mutaciji nekoliko spremenjena.
Zaradi nepopisno velikega števila mutacij so nekatere nepopolne kopije virusa boljše, funkcionalnejše in učinkovitejše od originala.
Mutacija omikron je boljša od vuhanskega originala. ...
Mutacija omikron se je pojavila slabo leto dni po tem, ko so prva cepiva dobila pogojno dovoljenje za uporabo." (Vir: 08)
 
 

"Ker so mutacije naključne, ker jih nič ne usmerja, ni rečeno, da bo virus res mutiral tako, da bo iz osnovne različice nastal osebek, ki se širi še učinkoviteje.
Mutanti, ki se širijo neučinkovito, ne bodo konkurenčni." (Vir: 08)
 

Trditev, da je virus živ, le deloma drži.
Živa je celica, na katero se pripne, da se lahko razmnožuje. (Vir: 46)
 

"Virusov je ogromno - več sto tisoč vrst virusov je samo pri sesalcih, nad dvesto vrst virusov pa pri ljudeh."
Virusov, ki so pomembni z medicinskega vidika, ker so povzročitelji bolezni, jih je več kot 150. (Vir: 46)
 

Virolog C. D.: "Preprosto ne drži, da bi virus med evolucijo samodejno postajal vse manj nevaren, kot trdijo nekateri." (Vir: 17)
 

Vse napisal/-a: December 24, 2022, 4:59 pmTrditev, da je virus živ, le deloma drži. 

Torej je napol živ, delno živ, pogojno živ, občasno živ. Torej živ.
(Kajti, kaj pa tista živa bitja, ki zamrznjena ali kako drugače preživijo, ko čakajo na zanje utrezne pogoje?)
 

"0,00002 milimetra so dolgi najmanjši znani virusi, ki napadajo ljudi." (Vir: 35)
 

"5000 različnih vrst bakterij živi samo v naših ustih." (Vir: 35)
 

"100.000.000 je približno število stafilokokov v mililitru sline." (Vir: 35)
 

"100.000 milijard mikrobov je povprečno v našem črevesju." (Vir: 35)
 

"Razmerje med bakterijami naj bi bilo: 80 odstotkov je tistih, s katerimi živimo v simbiozi, imamo jih na koži, za nohti, v laseh, 15 odstotkov se jih ne prehranjuje s hrano, temveč z minerali, vitamini, encimi, le redko z zelenjavo.
Pet odstotkov pa je patogenov bakterij, ki jih vsakodnevno hranimo s sladkorjem, procesirano hrano, mesom … teh pet odstotkov se hitro razraste, ko uživamo prej omenjeno hrano, ob tem pa dobre ostanejo v manjšini.
Ko pade imunski sistem in ko v naše telo vstopijo mikrobi (skozi usta, nos, s hrano, rokami …), nimamo 'vojske', da bi se telo spopadlo z njimi.
Mikrobi prehajajo skozi sluznico v limfo, od tam v kri in potem po vsem telesu. Sprožijo se vnetni citokini in telo postane toksično." (Vir: 11)
 

Vse napisal/-a: Junij 1, 2022, 8:30 pm"Obstajajo pa nepopolne kopije virusov, ki pa vendarle niso neperspektiven mikrobiološki odpadek.
Gre za viruse, ki so med repliciranjem mutirali na način, ki mikroorganizmu omogoča preživetje.
Struktura genoma je po mutaciji nekoliko spremenjena.
Zaradi nepopisno velikega števila mutacij so nekatere nepopolne kopije virusa boljše, funkcionalnejše in učinkovitejše od originala.
Mutacija omikron je boljša od vuhanskega originala. ...
Mutacija omikron se je pojavila slabo leto dni po tem, ko so prva cepiva dobila pogojno dovoljenje za uporabo." (Vir: 08) 

Kot tista kopija Mona Lize, ki je boljša od originala.
(slaba šala)
 

Vse napisal/-a: November 14, 2023, 10:59 am"7 milijonov na kvadratni centimeter znaša gostota mikrobov pod pazduhami, odgovornih za postan, kiselkast vonj (neumitih) človeških množic." (Vir: 35) 

 
 
 

Vse napisal/-a: November 14, 2023, 6:18 pmBakterije v ustih
Bakterija xx tvori obloge na zobeh in lahko povzroči karies ter slab zadah.
"Če pride v krvni obtok, se obloge kopičijo v krvnih žilah, kar lahko povzroči aterosklerozo in tveganje za nastanek krvnih strdkov ali srčnega zastoja." (Vir: 37) 

 
 

Bakterije se lahko namnožijo in tvorijo obloge na jeziku.
"Če se to zgodi pri dojenčku, se tveganje, da bo otrok ob začetku šolanja zbolel za astmo, podvoji." (Vir: 37)
 

Bakterije xx ki se običajno nahajajo na nebu in dlesnih, se lahko preselijo tudi v trebušno slinavko.
Tam izločajo toksin, ki povzročajo mutacije, ki povzročajo raka. (Vir: 37)
 

"Bakterije lahko iz ust potujejo naprej in se razširijo v preostale dele telesa, kjer lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov, raka ali celo Alzheimerjevo bolezen." (Vir: 37)