O znanosti (splošno)

[Vse]

U. Klakočar Zupančič: "Slepo zaupanje znanosti tudi ni vedno dobro.
Če samo zaupamo in ne dvomimo, ne bo napredka." (Vir: 18)
 

[Vse]

"Vendar zgodovina nima vnaprej določene smeri.
Ni tako, da bi bil svet vedno bolj razsvetljen.
Še v znanosti prihaja do mračnih nesporazumov." (Vir: 08)
 

[Vse]

"Ko v znanosti nekaj velja za dokazano, je pač dokazano - dokler se znanstvena paradigma radikalno ne spremeni." (Vir: 08)
 

[Vse]

"Ko je Eurostat vprašanim predstavil seznam pozitivnih in negativnih značilnosti znanosti, je bil delež tistih, ki znanosti pripisujejo samo pozitivne lastnosti, v Sloveniji najnižji v EU.
Zgolj prijazne besede za znanost je našlo 27 odstotkov vprašanih."
"Skoraj pol vprašanih - 48 odstotkov - se je v Sloveniji strinjalo s trditvijo, da je znanost ozkogleda."
"Tudi delež vprašanih, ki so se strinjali s trditvijo, da je znanost nemoralna, je bil med Eurostatovim anketiranjem največji v Sloveniji ..." (Vir: 08)
 
 

[Vse]

"Vsebinska napaka v zapisniku je bila odpravljena. Ni mutiral le zapisnik.
Mutiral je tudi status znanosti, ki naj bi delovala neodvisno od političnih in gospodarskih interesov.
Status znanosti ni mutiral prvič. Med epidemijo je status znanosti doživel toliko mutacij, da so ljudje v Sloveniji množično verjeli v trditev o virusih, sestavljenih v vladnih laboratorijih." (Vir: 08)
 

[Vse]

"'Znanstvena' raziskava pariške univerze ugotovi, da je glavni vzrok neugodna astrološka konjunkcija in poleg drugega priporoča kot sredstvo proti kugi amulete iz draguljev." (Zgodovina v slikah: 1200 - 1454)
 

[Vse]

Sledeče mi je (zaradi iskrenosti, verjetno pač brezizhodne) všeč a je hkrati (in toliko bolj) žalostno:
Komunikatorka znanosti: "… ljudi, ki na nek način sledijo znanosti, ampak tudi biti odkrit o tem, česar znanost še ne ve." (Vir: 50)
1. na nek način: naj je to le komunikacijski zdrs komunikatorke znanosti; četudi smo s tem le pri glavi tiste ribe - ali pa je priznala (prej izjavljeno): "ne ve-m-o". Torej: Ne le cesar, znanost (zaradi takih) je gola.
2. česar znanost še ne ve: radi ponavljamo misel grškega misleca, da vem, da nič ne vem; znanstveniki (si) kaj takega ne morejo (in zato ne smejo) reči. Kajti zdajšnja znanost je kot bohteča rast prenapihnjenega balona, ki z naraščanjem prostornine a) "eksponentno" povečuje nevednost, b) si ustvarja v "prostoru s pikicami dognanj znotraj tega balona znanosti" vedno večje okrog teh "pikic" obdajajoče mehurje neznanja, zmede, posledičnega nezaupanja, majavosti, rušenja …
3. (Možna) praktična posledica: "Znanost" bo s svojo (ne)znanostjo (a. ne-znanjem in b. neznanjem) požrla samo sebe.
 

[Vse]

Komunikatorka znanosti: "… je tako potrebno vključiti družbo in ne zgolj z vrha avtoritarno odločati ali pa se v primeru znanosti zapisati v neke akademske slonokoščene stolpe." (Vir: 50)
1. Boljše kot nič: (Verjetno) bolje, da so se tega (pre)pozno spomnili (in javno izjavili) - kot nikoli.
2. To je torej (zavajajoča) diplomatska "rešitev" (oz. nekakšno priznavajoče opravičenje lastne sesedenosti oz. pogrezanja): znanost zamenjuje "vključena družba".
3. slonokoščene stolpe: izraz je poznan iz cerkvenih Litanij Matere Božje. (Omenil sem že, da je Cerkev donedavna "skrajno" uspešno monopolno vodila tudi komunikologijo.)
 

[Vse]

Vsaj med nekaterimi bolj vplivnimi slovenskimi znanstveniki in znanstvenicami je še vedno razširjeno prepričanje, da je treba morebitne težave in napake prikriti pred javnostjo, saj naj bi škodile ugledu skupnosti. (Vir: 18)
1. Sploh ne gre le za ne-ugled. Gre vsaj za objektivno odgovornost, tudi moralno odgovornost takih posameznikov; pravzaprav gre za krušenje (tistega) dela znanosti.
2. Opozicijsko-kompromisno stališče: je pomembneje, da javnost vidi znanost v blatu ali da se spere blato (odpravijo napake in težave - če je to možno dovolj hitro in brez posledične resnejše škode).
 

[Vse]

Zanimanje za znanost je v današnji družbi vsekakor veliko.
Večja težava je, kaj ljudje dojemajo kot znanost oziroma znanstveno vednost. Marsikdo sicer trdi, da svoje odločitve opira na znanstvena spoznanja, a hkrati ni prav dobro znanstveno pismen, zato prihaja do zapletov.
Ni namreč vsaka izjava ali zapis znanstvenika tudi že zaupanja vredna znanstvena vrednost.
V ogromni množici objavljenih znanstvenih in strokovnih sestavkov lahko najdemo podporo za skorajda katerokoli stališče. …
Šele ko se posamezna nova ideja ubrani vseh utemeljenih kritik, postane del znanstvenega konsenza oziroma pridobi status znanstvene vrednosti. Takrat lahko rečemo, da tako pravi znanost. (Vir: 18)
1. "Včasih" se je temeljilo na veri (verovanju), zaupanju - če že. Ljudje so bili preobremenjeni z vsakodnevnim preživetjem, niso imeli "prostega časa", informacij.
Zdaj (zaenkrat - dokler ne bo recimo "zavladala" umetna inteligenca) "prevladuje" razum (bila so obdobja razsvetljenstva, realizma … - a to je bilo za redke "elite"), v širokem pomenu (kajti še vedno je pre-več kot dovolj butlov).
 

[Vse]

"Dobil sem tudi že zelo jezna pisma univerzitetnih profesorjev, ki jim ni bilo všeč, da sem komentiral vsebino njihovih javnih nastopov." (Vir: 18)
 

[Vse]

"… vedno večji problem pa je tudi, da se znanstveniki bojijo javno govoriti, ker lahko prisotnost v medijih škodi njihovi znanstveni karieri."
"Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo, saj je prav spoštljiva in argumentirana debata bistvo same znanosti.
Če se strokovnjaki javno ne oglašajo dovolj, znanost ne opravlja dobro svoje družbene vloge.
V Sloveniji je argumentirane spoštljive javne kritike bistveno premalo, tako znotraj znanstvene skupnosti kot tudi v javni sferi." (Vir: 18)
 

[Vse]

T. Zwitter: "... v znanosti je tako, da mora biti vse eksperimentalno preverljivo.
Seveda ni nujno, da je ta eksperiment zdaj izvedljiv, popolnoma legitimno in smiselno je, da zgradite neko razlago, četudi bo ta preverljiva šele čez deset ali dvajset let, ko bomo imeli kapacitete za preveritev." (Vir: 12)
 

[andreja]

Vsaj med nekaterimi bolj vplivnimi slovenskimi znanstveniki in znanstvenicami je še vedno razširjeno prepričanje, da je treba morebitne težave in napake prikriti pred javnostjo, saj naj bi škodile ugledu skupnosti. (Vir: 18)
1. Sploh ne gre le za ne-ugled. Gre vsaj za objektivno odgovornost, tudi moralno odgovornost takih posameznikov; pravzaprav gre za krušenje (tistega) dela znanosti.
2. Opozicijsko-kompromisno stališče: je pomembneje, da javnost vidi znanost v blatu ali da se spere blato (odpravijo napake in težave - če je to možno dovolj hitro in brez posledične resnejše škode). 

Koliko pa tako škodijo, pa ne pomislijo.
Prikrita škoda, ki potem enkrat izbruhne na dan. Slej ko prej.

[Vse]

"Ko v znanosti nekaj velja za dokazano, je pač dokazano - dokler se znanstvena paradigma radikalno ne spremeni." (Vir: 08) 

1. Torej je dokazanost (zelo) relativna.
2. "Zdaj" (že prej) poznamo manipulacije, prirejene (za dob'r d'nar) rezultate, dokaze.