"Proti koncu 4. tisočletja je v Mezopotamiji prejkone prišlo do 'vesoljnega potopa', se pravi, nastopila je katastrofalna poplava, ki je zajela velik kos ozemlja. …
Enajsta plošča Speva o Gilgamešu vsebuje natančno poročilo o potopu, ki se ujema s tistim v Bibliji.
Že pred akadsko različico epa o Gilgamešu pa je nastala starejša sumerska zasnova poročila o vesoljnem potopu.
Poplava, ki je prešla v zgodovino kot vesoljni potop, je bila gotovo največja, nikakor pa ne edina v Mezopotamiji." (Zgodovina v slikah: Prazgodovina - 2500 pr. n. š.)
Zgodovina (razno)
Moderator: Vse
Re: Zgodovina (razno)
Srednjeveška bojna oprava
"Ploščnega oklepa, ki je bil težak do 50 kg, si ni bilo mogoče nadeti ali sneti brez tuje pomoči.
Tu in tam so si vitezi pri osedlavanju pomagali celo z žerjavu podobnimi napravami."
3,5 m dolga sulica je bila poleg meča vitezovo glavno orožje. (Vir: 68)
"Ploščnega oklepa, ki je bil težak do 50 kg, si ni bilo mogoče nadeti ali sneti brez tuje pomoči.
Tu in tam so si vitezi pri osedlavanju pomagali celo z žerjavu podobnimi napravami."
3,5 m dolga sulica je bila poleg meča vitezovo glavno orožje. (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
"Herodotu so v V. stoletju pr. n. št. kazali rodovnike, ki so segali 10 500 nazaj.
Tem kar prelepim zgodbicam zdaj ne verjamemo več." (Vir: 68)
Tem kar prelepim zgodbicam zdaj ne verjamemo več." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
Janičarji
"Janičarji (turško: nova četa). Elitna enota turške vojske v 14. stoletju je bila sestavljena iz pomuslimanjenih krščanskih sužnjev, ki so se imenovali janičarji.
Obsegala je 40.000 do 100.000 mož." (Vir: 68)
"Janičarji (turško: nova četa). Elitna enota turške vojske v 14. stoletju je bila sestavljena iz pomuslimanjenih krščanskih sužnjev, ki so se imenovali janičarji.
Obsegala je 40.000 do 100.000 mož." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
Menih Dionysius Exiguus (umrl ok. 540) je leta 525 predlagal, da bi šteli leta od Kristusovega rojstva dalje. (Najbrž za 5 let prezgodaj.)
"Na zahodu se je tako štetje prvič pojavilo leta 742, v vzhodni cerkvi pa se je uveljavilo šele v 16. in 17. stoletju.
Od stvarjenja sveta do Kristusovega rojstva je vzhodna cerkev štela 5492 let oziroma - kakor je dokazano od leta 691 dalje - 5509 let." (Vir: 68)
"Na zahodu se je tako štetje prvič pojavilo leta 742, v vzhodni cerkvi pa se je uveljavilo šele v 16. in 17. stoletju.
Od stvarjenja sveta do Kristusovega rojstva je vzhodna cerkev štela 5492 let oziroma - kakor je dokazano od leta 691 dalje - 5509 let." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
Za Veliko noč je koncil v Nicei leta 325 n. š. izbral 21. marec.
Kasneje je Cerkev sklenila, da se Velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski polni luni.
"Od konca srednjega veka so astronomi opazili, da se Velika noč praznuje vedno pozneje, in v zadnjih letih 16. stoletja je ta razlika v primeri z julijanskim koledarjem znašala že celih 10 dni." (Vir: 68)
Kasneje je Cerkev sklenila, da se Velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski polni luni.
"Od konca srednjega veka so astronomi opazili, da se Velika noč praznuje vedno pozneje, in v zadnjih letih 16. stoletja je ta razlika v primeri z julijanskim koledarjem znašala že celih 10 dni." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
"Po dolgih pripravah se je leta 1582 lotil papež Gregor XIII: Reformirani koledarski sistem je zato dobil ime 'gregorijanski koledar'." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
"Gregorijanski koledar se je v katoliških deželah zelo hitro uveljavil, v protestantskih pa je prodiral le korakoma.
Vzhodna cerkev ga ni priznala, Sovjetska zveza ga je uvedla šele v 20. stoletju. Zato se je ohranilo tudi datiranje po starem koledarskem sistemu." (Vir: 68)
Vzhodna cerkev ga ni priznala, Sovjetska zveza ga je uvedla šele v 20. stoletju. Zato se je ohranilo tudi datiranje po starem koledarskem sistemu." (Vir: 68)
Re: Zgodovina (razno)
(V času Henrika III. - 11. stol.; pred tem je poskrbel, da se je odstavilo tri hkratno vladajoče papeže; poskrbi, da je izvoljen Klemen II. in ga poroči tak "papež s čim bolj brezmadežnim ugledom".)
"Tudi sicer v tistih časih kralj ni mogel kar tako uveljaviti svoje volje. Ko je vladar prevzel prestol, ni dobil jasno začrtanega ozemlja. Vsak novi vladar je moral svoje kraljestvo sestaviti na novo. Zato se je bilo treba spretno poročiti in otroke strateško oddati v zakon. Tako ustvarjene sorodstvene vezi so nato držale ozemlje skupaj."
"In pametno je bilo, če je kralj osvajal ozemlja. Dogovarjati se je moral tudi s knezi, med katerimi pa jih je bilo precej, ki so sami vrgli oko na prestol. Pomiril jih je lahko s podeljevanjem privilegijev, na primer pravic do lastne kovnice denarja in lastnih kovancev, tržnih privilegijev ali zemljišč." (Vir: 17)
"Tudi sicer v tistih časih kralj ni mogel kar tako uveljaviti svoje volje. Ko je vladar prevzel prestol, ni dobil jasno začrtanega ozemlja. Vsak novi vladar je moral svoje kraljestvo sestaviti na novo. Zato se je bilo treba spretno poročiti in otroke strateško oddati v zakon. Tako ustvarjene sorodstvene vezi so nato držale ozemlje skupaj."
"In pametno je bilo, če je kralj osvajal ozemlja. Dogovarjati se je moral tudi s knezi, med katerimi pa jih je bilo precej, ki so sami vrgli oko na prestol. Pomiril jih je lahko s podeljevanjem privilegijev, na primer pravic do lastne kovnice denarja in lastnih kovancev, tržnih privilegijev ali zemljišč." (Vir: 17)