Vesolje

[Vse]

SORODNE TEME
Naravoslovje: Črne luknje
 

[Vse]

Začetek vesolja - veliki pok
"V milijardinki milijardinke milijardinke sekunde po velikem poku je odbojna gravitacija močno raztegnila majceno območje prostora, morda veliko dlje od najbolj oddaljenih kotičkov, dostopnih našim najzmogljivejšim teleskopom."
"Po splošni teoriji relativnosti je gravitacijska sila lahko odbojna. ... Opazovanja kažejo, da se vesolje širi."
Pogoj za odbojno gravitacijo: če bi bilo majčkeno območje, morda veliko milijardinko milijardinke milijardinke metra, nasičeno z določeno vrsto energije in če bi bila ta energija porazdeljena enakomerno (tako kot para, katere gostota je po celotni savni enaka), bi bil odbojni gravitacijski potisk tako silen, da bi se to območje eksplozivno napihnilo in se skoraj v trenutku raztegnilo v nekaj tako velikega, kot je opazljivo vesolje, če ne še večjega. In to je veliki pok.
(B. Greene, Konec časa)
 

[Vse]

Dr. U. Seljak: Še vedno ne vemo, kaj sta temna snov in temna energija.
V tem trenutku temna snov pomeni 25 odstotkov vesolja, temna energija 70 odstotkov, pet odstotkov pa je navadne snovi, večinoma vodik in helij.
Razmerje se zelo hitro spreminja, in ko bo prevladala temna energija, se bo vesolje vse hitreje širilo.
Dokazati poskušajo, da je temna snov neki delec.
Temna energija povzroča pospeševanje širjenja vesolja. "Večina verjame, da gre za kozmološko konstanto, ki jo je napovedal že Einstein, in da je morda povezana s teorijo strun, ampak to so vse špekulacije." (Vir: 16)

1. Tu ni dovolj jasno nakazano načeto (in škoda, da tako ugleden znanstvenik, "kot največkrat citirani slovenski znanstvenik", tega ne izpove kot celoto):
a) Temna energija že zdaj prevladuje; koliko naj bi je bilo, da bi še bolj" prevladala?
b) Kaj predstavlja posledico, da se bo vesolje vse hitreje širilo?
2. Temna snov (verjetno) ni samo "en" delec. In kaj naj bi to (v kolikor naj bi bilo) "praktično" pomenilo?
 
 

[Vse]

Dr. U. Seljak: "Planetov je dosti, odkritih je že nekaj tisoč, skoraj vsaka zvezda ima svoj planetarni sistem.
… Odkritih planetov, podobnih Zemlji, je res zelo malo, zato razvijamo statistične metode, s katerimi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, koliko je takšnih planetov." (Vir: 16)
1. Nekdo, ki že zna malce več računati kot 2 x 2 (ali pogleda na splet), lahko "odkrije", koliko je zdaj odkritih in predvidenih zvezd (na nekem do zdaj "znanem" območju, prostoru) in znotraj tega napove (pomnoži s povprečjem števila planetov). Za dodaten plus k odlični oceni (za osnovnošolsko domačo nalogo) pa lahko upošteva še "priveske" (lune, sateliti … pa pustimo "kamenčke" in plinaste "megle").
2. Ampak, resno - zakaj pa razmišljamo ozkogledo: Ali morajo "živa" bitja biti "enaka" kot na našem planetu? Ne le, da ni nujno, da uporabljajo npr. vodo, kisik, ustrezno temperaturo …
3. V kratkem (gledano "človeško", ne astronomsko) bo itak na Zemlji umetna inteligenca (zna biti da brez drugih "živih" bitij).
 
 

[Vse]

Dr. U. Seljak: Našemu vesolju se ne nakazuje nič dobrega. "Širilo se bo tudi v prihodnje, ohlajalo se bo. Ravno vstopamo v fazo, ko se vesolje znova začenja eksponentno širiti. Kaj bo na koncu, ni zelo očitno.
Utegne se zgoditi, da se bo vesolje nenadoma začelo tako hitro širiti, da se bo nekje končalo. Vse te teorije so nekoliko nejasne, vsekakor bo smrt hladna, čez veliko milijard let." (Vir: 16)
 
 
 

[Vse]

"Galaksija Mlečna cesta, v kateri domujemo, se približuje sosednji galaksiji Andromeda."
Dr. U. Seljak: "Trčili bosta čez nekaj milijard let, zgodilo pa se po mojem mnenju ne bo nič hujšega.
Načeloma so kozmični trki galaksij sicer videti hudi, stvari se začnejo mešati, kaj odleti ven, recimo nekaj milijard zvezd, to pa nujno ne vpliva na planete. … ta trk na Zemljo ne bo vplival." (Vir: 16)
1. Čez nekaj (nekoliko več ali manj) milijard let tudi Zemlje (po najboljšem "scenariju") itak ne bo več.

Dr. U. Seljaka omenjajo kot največkrat citiranega slovenskega znanstvenika.
Je eden vodilnih kozmologov na svetu. (Vir: 16)

 
 
 
 
 

[Vse]

Prva svetloba (pred več kot 13 milijardami let) danes ne obstaja več v vidni obliki.
Njena valovna dolžina se je daljšala in jo zdaj najdemo v infrardečem spektru. (Vir: 37)
 

[Vse]

Začetek vesolja - veliki pok
"V milijardinki milijardinke milijardinke sekunde po velikem poku je odbojna gravitacija močno raztegnila majceno območje prostora, morda veliko dlje od najbolj oddaljenih kotičkov, dostopnih našim najzmogljivejšim teleskopom."

1. Hitrost, (baje, haha) večja od svetlobe.
 
 

[Vse]

Svetlobo je mogoče prehiteti
"'Trik' s tunelskim pojavom bi lahko delcem omogočal, da prehitijo svetlobo." (Vir: 37)
1. Trik je (teoretično) možen tudi s časovnim preskokom (s pomočjo "časovnega stroja"); pa z uporabo črvine oz. izkoriščanjem ukrivljenosti prostor-časa.
 

[Vse]

Einsteinova teorija relativnosti (tudi) pravi, da prostora in časa (to so 4 dimenzije) ni mogoče ločiti - da sta oba sestavna dela enotne tvarine stvarstva.
Kvantna mehanika (opisuje delovanje vesolja na ravni osnovnih delcev): prostor in čas ne moreta biti zvezna, temveč ju je mogoče razločiti v posamezne koščke. (Vir: 67)
 

[Vse]

"Če supersimetrija drži, obstaja še cela množica osnovnih delcev.
Zakaj jih torej nismo odkrili? ...
Čisto mogoče pa je, da bodo v velikem hadronskem trkalniku lahko proizvedli dovoljšnjo energijo, da bodo zaznali kakšno obliko superdelca, tako kot so zaznali Higgsov bozon z izjemno veliko maso." (Vir: 67)
 

[Vse]

"Leta 1996 je Hawking objavil članek, v katerem je trdil, da Higgsovega bozona ni mogoče odkriti. ...
(Op.: "Nekdo" je pripomnil: ) Zaradi zvezdniškega statusa mu avtomatično pripisujejo verodostojnost, ki je drugim ne." (Vir: 67)
 
 

[Vse]

Higgsov bozon, ki so ga imenovali tudi 'božji delec', je nosilec sile Higgsovega polja.
Higgsovo polje ... daje drugim delcem maso. ...
Higgs je polje napovedal že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, jasno pa je bilo, da ga bo zelo težko dokazati, saj mora imeti bozon, ki posreduje to polje, zelo veliko maso/energijo. ...
Ko želijo znanstveniki odkriti nove delce, izvajajo trke drugih delcev in preiskujejo drobir, ki nastane pri trku."
(Higgs je prejel Nobelovo nagrado. Hawking je ni.) (Vir: 67)
 

[Vse]

"Če si želimo predstavljati raztezajoče se vesolje, si običajno predstavljamo prostor-čas kot površino balona. Ko se balon razteza, se razteza prostor-čas, vse v njem se oddaljuje od vsega drugega."
"Po membranski teoriji je naše štiridimenzionalno vesolje le ena od številnih membran - različnih konfiguracij enajstih dimenzij, ki jih opisuje teorija.
Lahko obstajajo še membrane višjih dimenzij od naše, ki jih ne moremo zaznati in jih zato imenujemo 'senčne membrane'.
Hawking je predlagal, da je naše štiridimenzionalno vesolje morda le holografska projekcija višjedimenzionalne senčne membrane in torej le zunanja plast večdimenzionalnega balona." (Vir: 67)
 

[Vse]

"Po eni razlagi Zlatolaskinega problema obstaja neznansko število vesolj, v katerem je mogoče inteligentno življenje, zato niti ni posebno nenavadno, da smo se znašli v enem od njih." (Vir: 67)
 

[Vse]

Mack, Katie: Konec vsega: (gledano astrofizikalno)
Možnost konca vesolja bi lahko bila z razpadom vakuuma.
1. Kako si lahko predstavljamo razpad vakuuma?
 
 

[Vse]

V: Če bi nekako vsi ljudje preprosto izginili z obličja zemlje, kako dolgo bi trajalo, preden bi ugasnil še zadnji umetni vir svetlobe?
O: Dizelski generatorji: od nekaj dni do nekaj mesecev.
Geotermalne elektrarne: Nekaj let, nato bi podlegle koroziji.
Vetrne turbine: Ustavilo bi jih prav tisto, kar bi uničilo g. e.: menjalniki bi zablokirali.
Jezovi HE: jez bi podlegel zamašenim cevem ali enaki mehanski okvari kot prej.
Baterije: Kakšno desetletje ali dve.
Jedrski reaktorji: Ko bi se kaj zalomilo, bi se ustavil, najverjetneje izguba zunanjega napajanja.
Vesoljske sonde: Lahko delujejo tako dolgo, kot bi sijalo sonce. Prej ali slej bi podlegli zaradi trkov z vesoljskimi smetmi.
Sončna energija: Lahko sto let, če bi le občasen vetrič ali dež redno odstranjeval prah z izpostavljenih zbiralnikov.
Nekateri skladiščeni radioaktivni odpadki v temi modro žarijo. Čez veliko stoletij, globoko v betonskih odlagalnih enotah, bo še vedno sijala svetloba naših najbolj strupenih odpadkov. (Vir: 100)
 
 

[Vse]

T. Zwitter: "Najprej je bilo vesolje, recimo temu, neprozorno,
potem je prvič postalo prozorno - temu se reče sevanje ozadja - kakšnih 300.000 let po začetku,
potem pa ste imeli tako imenovana temna obdobja, ker takrat še ni bilo ničesar. Ne galaksij ne zvezd, skratka ničesar svetlega.
Zato se sprašujemo, kdo je razsvetlil to temno področje, katere zvezde in ali jih lahko vidimo ..." (Vir: 12)
1. (Ta razlaga mi ni kaj jasna.)
 

[Vse]

T. Zwitter: "V fizičnem smislu pa seveda ne morete sesti na rob vesolja.
Če bi namreč bil rob, potem svetloba sploh ne bi prišla do nas ..." (Vir: 12)
 

[Vse]

T. Zwitter: "Na začetku je moral nastati vodik, iz njega pa helij in to se je zgodilo v prvih treh minutah vesolja ..." (Vir: 12)
 

[Vse]

T. Zwitter: "Nočem ustvarjati vtisa, da nam je čisto vse jasno, da smo razvozlali te prve sekunde ...
v vesolju je tudi temna snov, pravzaprav je večina vesolja temna snov in te snovi ne poznamo.
Pravzaprav vemo, koliko je te snovi, vemo, da je v večini, poznamo nekatere njene lastnosti, ne vemo pa, kakšni delci so to." (Vir: 12)
 

[Vse]

Ampak nekaj je moralo biti na začetku - iz ničesar ne more priti nič.
T. Zwitter: "Mogoče res, mogoče pa tudi ne.
Navsezadnje o tej temni snovi vemo zelo malo, o temni energiji vemo še manj."
"... v znanosti je tako, da mora biti vse eksperimentalno preverljivo.
Seveda ni nujno, da je ta eksperiment zdaj izvedljiv, popolnoma legitimno in smiselno je, da zgradite neko razlago, četudi bo ta preverljiva šele čez deset ali dvajset let, ko bomo imeli kapacitete za preveritev. (Vir: 12)
 

[Vse]

T. Zwitter: "Popolnoma možno je, da so se informacije o tem, kaj in ali je bilo kaj prej, ob nastanku vesolja izgubile.
Nepovratno izgubile, kar pomeni, da tistih informacij ne morete preveriti.
Vedno lahko postavite nove teorije, ampak to resnično nima smisla, če nimate osnove za svojo 'zgodbo'." (Vir: 12)
 

[Vse]

T. Zwitter: Če hočeš opisati hitrost vesoljskega plovila na poti na Luno, jim lahko poveš, da bi isto pot kot letalo, na katerem deset ur trpeli kot hudič, opravilo v koščku sekunde. (Vir: 12)
 

[Vse]

(Tole je lapsus, škrat - zato osončja zamenjajte z nekim drugim izrazom.)
"Katalog zvezd Gaia je naštel 1,8 milijarde zvezd v našem osončju in še 2,9 milijarde drugih osončij." (Vir: 12)