Odlomki

[Vse]

Drži? Pravijo, da drži. Morda ne drži. Nekateri pravijo, da ne drži.
Bo tako? Tega ne vem.
Je tako prav? Pravijo, da je. Tega ne pravijo vsi. Smo o tem lahko prepričani? Ne moremo biti. Kako ravnati? Po pameti. In vesti. …
Svet se še vrti. Mi pa ne moremo izstopiti. (Vir: 71)
 

[Vse]

"Verjetno se motim. Zna biti, da se zelo motim. Nekateri pravijo, da sem predvsem zadnje čase pogosto v zmoti." (Vir: 71)
 

[Vse]

"Na odpravah se veliko preklinja. Skoraj vsaka beseda, vejica ali pika je povezana s kletvico." (Vir: 87) 

 

[Vse]

"Več kot 30 kg denarja smo dobili za nekaj čekov. Ni bilo pomoči, nosačem smo morali plačevati vsak dan, zato smo potrebovali drobiž. Vsak član odprave je nosil poleg svojega tovora še dva kilograma denarja." (Vir: 87)
 

[Vse]

"V centralnem operacijskem bloku v Ljubljani so operirali gospo zaradi tumorske mase v abdomnu. Masa, ki jo je kirurg izvlekel iz trebušne votline, je bila kepa premera okoli pet centimetrov. Sestavljena je bila iz mišičnega tkiva, iz nje pa sta rastla dva zoba, šop las in nepravilen kostni odlomek. Ne, to ni bila človeška glava.
Šlo je za teratom - tumor, sestavljen iz zarodnih celic, ki se lahko diferencirajo v praktično katerokoli tkivo v telesu." (Vir: 124)
 

[Vse]

"Starejša gospa, ki jo je bolezen oropala moči in samostojnosti. Nenadoma potrebuje pomoč pri preprostih opravilih, tudi prehranjevanju. Med obiskom ji z veseljem pomaga hči in jo hrani s kašo. Hrana starki ne tekne, ne diši, zdi se ji neužitna. Zavrača jo. »Daj no, mami, moraš jesti!« jo spodbuja hči.
»Vidiš, kako zanimivo je življenje. Ti si mene hranila s kašicami, ko sem bila majhna, zdaj jaz hranim tebe.« Starka jo pogleda s smrtno resnim izrazom. »Maščevanje!«" (Vir: 124)
 

[Vse]

"Starejša gospa na kontrolnem pregledu ob vprašanju, kako se počuti, potarna: »Stara sem, ni več isto. Zdaj se bom morala sprijazniti s tem, saj jih vendar nimam več sedemdeset!«" (Vir: 124)
 

[Vse]

"Ob viziti vprašam simpatično in vitalno gospo, katere starost se bliža stotim letom, kako se počuti. »Odkar sem dala otroke v DSO, je lažje." (Vir: 124)
 

[Vse]

"Potreboval bom ogromno energije, zato je prvi korak na silo spraviti vase čim več hrane. Pogoltnem praktično celodnevno malico, pa čeprav sem pred uro in pol zajtrkoval. Ko sem že prekomerno sit, vase potisnem še beljakovinsko ploščico. Vem, da si bom čez pet ur hvaležen." (Vir: 124)
 

[Vse]

"Sem velik zagovornik tega, da »izgubljeni« čas za aktivnosti, ki nas veselijo, ni izgubljen. Imam nekaj neumnih in na dolgi rok neuporabnih hobijev. In bom do bridkega konca zagovarjal, da že preprosto zato, ker so zame sproščujoči, niso neumni in neuporabni. Igram računalniške igrice. Barvam miniaturne figurice. Gledam filme pozno v noč. Organiziram degustacijske viski večere s prijatelji. Nič od tega mi ne bo dalo točk za profesuro, niti pomagalo do lepše postave ali poglobilo mojega medicinskega znanja. Je pa, vsaj deloma, odgovorno za vse, kar sem, in za vse, kar bom dosegel. Ker mi, enostavno rečeno, odpre ventil in sprosti pritisk v telesu." (Vir: 124)
 

[Vse]

"Nemalokrat se pojavi celo kakšna žaljivka, ki je preveč vulgarna, da bi jo zapisal." (Vir: 124)
 

[Vse]

"V malo operacijsko urgentnega travmatološkega bloka vstopi gospod s konkretno krvavečim palcem. Okoli njega je zavil kuhinjsko krpo, karte delno uspešno zavira tok krvi. »Gospod, kaj pa je bilo?« ga pobara kirurg. »Salamo sem rezal.« »In kaj je bilo potem?« Gospod se kljub situaciji nasmehne. »Potem pa je zmanjkalo salame.«" (Vir: 124)
 

[Vse]

"Nekje sem prebral, da vsakemu izmed nas vedno pripadata le dve minuti življenja. Si pa z vsakim vdihom resetiramo to štoparico." (Vir: 124)