Forum VSE

Tenis: polfinale Roland Garros 2023
Carlos Alcaraz (A) : Novak Đoković (D)

Po par letih ponovno gledam tenis.
Navijam za novinca (Novak). Sem pa v strahu, ker igra proti potencialnemu pod-kralju tenisa (na pesku).
Tekma me spominja na take, ko igrata rekreativna mladec proti starejšemu: mladi ima hitrost, energijo; starejši (pa predvsem) izkušnje in zrelost.

A: Na začetku je živčen.
D: Začne površno, notranje je malo napet.
D: Dela napake, ker igra (za profija): lako čemo.
D, 1. niz: kaže premoč. Dela brezvezne napake.
7. igra: D je skoraj premagal samega sebe (tudi ni izkoristil 6. igre, da bi imel prednost dveh brejkov).
A ima ogromno znanja, a mu ne gre (podzavestna psiha?).
D igra še z dovolj rezerve. Ne izkorišča dovolj priložnosti, da bi utrdil (še bolj) prednost enega brejka.
Bo tisti dovolj?
D: Namesto da bi zapečatil niz, je spet skoraj premagal samega sebe.
Izkušnje ga rešijo.
Statistika: A ima boljšo statistiko, a odločajo "trenutki".

Ponovno malo pogledam 2. niz.
D naredi brezvezno napako (lako čemo). (Ne zdržim non stop gledati.)

(Zdi se mi) kot da D dela brezvezne (ne le nepotrebne) napake.
Na srečo, dovoljkrat predvsem takrat, ko že dovolj vodi na svoj servis oz. ko itak ima servis nasprotnik (čeprav zato ne more dobiti priložnosti za brejk).
A poleg vau potez prav tako (a manj) naredi brezvezno (živci) napako.
A je več časa bolj zbran.

D napake vidim kot njegovo strateško "dizel" igranje - sploh (še) ne daje od sebe zelo visokega nivoja (ponavljam, je Srb): Lako čemo mu ostaja v podzavesti.

A se trudi, je zbran (a mu znotraj tudi še vedno dela "prpa").
D ve, kdaj mora stisniti (a v delčku sekunde tudi zamoči).
A izkoristi 2 brejk priložnosti, ker je pritisnil na D: ta se je moral braniti in je podlegel.

Kot gledalcu mi je itak veliko zadev jasno (ko pa si sam igralec, vemo kako je in kako gre).

D je zdaj prestavil v višjo prestavo.
Vodi 15:30. As. 30 : 30.
A ni še odplaknil nervoze, D ne neprofesionalnih napak.
A odvrže lopar. (Zgreši zicer.)
(D se smeje.) D zadene čudovito točko. Re-break.
Povzetek te igre: D je dvignil nivo, (v višjo prestavo).
Game je sestavljen iz več točk. Ko si v ključnih dovolj zbran in sproščen - (lahko) dobiš.

A je jezen. Igra silovito. Dobi točko.
In še eno, na enak način - da ga (D) razsuje.
D nima "ideje" za vztrajnost, skrajša, 0:40. (3 set žoge).
40:40 (To je vrhunski tenisač: D).
60:40.

Nasvet: D naj igra v višji prestavi.
In bolj resno.
(Ker navijam za D). A se ne sme "sprostiti".

(Ta "nasvet" sem napisal za vnaprej, če bo 1:1).

D razsuva ... ampak ne, zgreši. Se pomilovalno posmehuje samemu sebi. 15:15.
A pokaže vrhunski tenis. 30:15.
D je skala: 30:30; ker A pač ne igra proti dobremu, ampak najboljšemu.
Zopet šlamparija D (se je že preveč sprostil? Lako čemo?).
A namreč dela napake zaradi živcev, D zaradi lahkotnosti.
Stari mačkon premaga mlado miš: 30:40.
Kolk' je to enostavno (kajne).
Opa, sem spregledal: bila je samo privlačnost za brejk. In potem 2 x D šlamparija (sproščenosti).
Nato huda borba, servis A potrdi svoj servis.
D bi moral iztisniti break.
(Sramota.)
D se spet posmehuje samemu sebi (ker "ve", da ni - bil - resen).

D nadaljuje s površnostjo. Spet.
0:30. 0:40. 0:50.

Ker ... ni izkoristil prejšnjih priložnosti za brejk.

Komentator: Spektakularno.
Sam pravim: Sramota (ker je vrhunski tenisač).

Kako se bo končalo oz. se je, veste.
 
 

Teniška igra postaja manj zanimiva.
Izredno malo ga gledam, a vtis je tak:
Da servis, točka (lahko da zaključi na nedober retern).
Če pa sledi več izmenjav, je "dribljanje": kdo bo koga.
In veliko večkrat so to (nepotrebne) napake: žoga gre v mrežo ali izven glavnih črt.
"Jasno", napako je naredil, ker je npr. dobil napadalno žogo vstran in je hotel dati vsaj mini kontro (namesto balončka - ker potem bi pa sledil viner): ker je "ciljal" k črti in zgrešil ven; ker je tisti trenutek sekunde bil umsko nezbran ali pa fiziološko tehnično ni izpeljal udarca po "šolsko".
Pri marsikom sledi tipičen vzorec: Po napačno izvedenem udarcu ta igralec naredi še enkrat (ali dvakrat) gib, kako bi moral pravilno udariti. (S tem skuša "prelepiti" slabo izkušnjo.)
Morda še tak vidik: s prehitro vožnjo (kot v tenisu prehitro in premočno izveden udarec) se "kmalu" (na regionalni cesti) zgodi napaka.
Pustimo polemiko: da če bi pa "mehko" udarjal ... igral je lahko da 10 % nad trenutno zmožnostjo (kar bi pokazala "robotska analiza"). Izraziti želim dejstvo, končni rezultat točke. (Morda primer nasprotja je alpinizem.)
Naredil sem naključno mini statistiko (ker je tako mikro, nič ne šteje - a vseeno) - povzetek nekaj iger: 8 točk s servisom, 13 točk zaradi napake nasprotnika, 3 vinerji (hvala bogu), ker je prišel na mrežo.

Če bi gledal tenis 4 ure, bi v tem času videl manj kot uro aktivne teniške igre.
(Neustrezna meni kontra vzporednica: Če tekač v 4 urah preteče maraton, je v povprečju tekel. Ta res dobrim je "škoda časa" in si raje prihranijo skoraj 2 uri časa za konec - po ciljni črti. Lahko pa se sprehodiš in opraviš polmaratonsko razdaljo.)

Tudi sam poznam nekoga, ki je šele v srednjih letih začel s tenisom. V enem letu se je z učiteljem veliko naučil. Na igriščih je bil praktično od jutra do večera, konec tedna je šel za 10 ur v gore, nato proti večeru tudi takrat pa še par ur vsakodnevnega treninga. Potem je še vrsto let igral 8 - 12 ur dnevno (če ni bilo dežja). Klopce ni uporabljal. Soigralce je menjaval kot pri frizerju. Ali drugače, kot pripoveduje opazovalec: "Zjutraj pred službo sem tam poleg parkiral avto. On je že igral tenis. Pridem po službi po avto: on je še vedno na istem igrišču igral tenis." Predvsem je na tenis gledal primerljivo na fizično delovno silo, takole je dejal: "Tisti cestarji prav tako v vročini kopljejo jarke cel dan, dan za dnem. Zakaj ne bi mogel jaz z veseljem in brez utrujajočega napora udarjati tisto žogico tja, kamor želim." A je dobil ugovor: da tisti "južni cestarji" sploh ne delajo non stop.
Tu dodajam tisti vic, za take primere (če se odločite preklopiti biti otrok): Cigani ukradejo železniško tirnico. Kasneje jih dobi policija. A cigani se zgovarjajo: nismo mi. Otrok se je sam igral in od ne vemo kod prinesel k nam tisto tirnico. Policija: Kako - ni mogel, ker je tirnica težka 1 tono. Cigan: Kaj pa otrok ve, koliko je težka.
Torej, ta rekreativni tenisač ni razmišljal o utrudljivosti tekanja, borbenosti na poletni vročini. Očitno je tudi želel v 1 letu prinesti noter kilometrino 30 let soigralcev; in jih čez par let "prati", kot so njega v tistem prvem letu. Je pa bil tudi "intelektualec". Na Fakulteti za šport je preštudiral (pokazal mi je tudi obsežen del strokovnih povzetkov) vso tamkajšnjo teniško gradivo: od knjig, diplomskih nalog, kot praktičnih seminarjev. "Če že ...," je rekel.

Zdaj pa pričakujem zgražanje: ženski tenis (ker me njihove hlačke in majčke ne privlačijo) sem nehal gledati pred leti.
Je pa že takrat pri njih bilo veliko več klasičnih vinerjev - kot zaključek po vsaj nekajkratni izmenjavi žogice. To se sliši super, kajne: dekleta bolj obvladajo tenis kot fantje. Ne. Ko je dobila žogico ne na lopar (ampak v drugo stran igrišča ali ji je, groza, celo skrajšala), ne le da je ni zaradi počasnejšega gibanja (da ni za ženski spol le malce preveliko igrišče - tudi otroci igrajo mini tenis), sploh premaknila se ni. S takimi mislim od "tiste" Američanke (udari bombo, pa bo kar bo) ali takratne Rusinje, ali ...

Poglejmo samo še en vidik, ki sem ga slučajno opazil (a očitno ima vsaj nekaj "teže") v tabeli četrtfinalistov za 1. GS 2024.
Med moškimi so 1 - 5 nosilec, najvišji je 12.
Ženske: le 4 nosilke (2, 4, 9, 12), med ostalimi štirimi je celo kvalifikantka.
Celo: "Dobili bomo nepričakovano finalistko."

Dobro, da imamo osebja, ki tekme posnamejo (morda celo na vseh igriščih) in iz par sto ur dnevnega tenisa si lahko ogledate najspektakularnejše točke - četudi čisto vse niso to - v nekaj minutah.

To je to.