Forum VSE

[i]Za zdravljenje subakutne in kronične bolečine v križu se prav tako svetuje, da pacienti ostanejo aktivni. Nefarmakološko zdravljenje lahko vključuje akupunkturo, usmerjeno vadbo pod nadzorom (npr. fizioterapevta), kognitivno vedenjsko terapijo, sprostitvene tehnike, meditacijo, čuječnost, manipulacijo/ mobilizacijo hrbtenice.[/i] (Vir: 23)
 

[i]Nefarmokološki ukrepi lahko vključujejo gretje, masažo. Ob odločitvi za zdravljenje z zdravili najprej priporočajo zdravljenje s protivnetnimi zdravili (ibuprofen ali naproksen), če ni kontraindikacij.[/i] (Vir: 23)
 

[i]Večino epizod bolečine v križu lahko olajšamo. Operativno zdravljenje bolečine v križu je redko potrebno. Predvsem pri mlajših od 60 let se bolečina v križu večinoma izboljša v enem mesecu s samozdravljenjem.[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Bolečina v križu je lahko tudi kompleksna ter posledica obrabnih sprememb hrbtenice in pripadajočih okolnih struktur. Lahko je tudi posledica osteoporoze, okužbe ali tumorja hrbtenice in okolnih struktur, vnetnih sistemskih in revmatskih bolezni."[/i] (Vir: 23)
 

[i]Bolečina v križu je definirana kot topa, ostra ali pekoča bolečina v ledvenem delu hrbta ali zakrčenost mišic v tem predelu s širjenjem ali brez širjenja bolečine v spodnja uda.[/i] (Vir: 23)
 

[i]Kadar fizioterapija in protibolečinska obravnava nista prinesli zadovoljivih rezultatov, si lahko pomagamo tudi z manj invazivnimi metodami, kot so rentgensko vodene aplikacije protibolečinskih in protivnetnih zdravil v specifični del hrbtenice, torej neposredno v majhne sklepe, okoli hrbteničnih živcev ali okoli živčnih korenin, redkeje pa si pomagamo tudi z manj invazivnim posegom v degenerirani medvretenčni ploščici. [/i](Vir: 13)
 

[i]Večino obrabnih hrbteničnih bolezni zdravimo brez operativnega posega, torej najprej s pregledom pri zdravniku, ki se poglobljeno ukvarja s tovrstnimi boleznimi, pozneje pa s protibolečinsko obravnavo in fizioterapijo.
Operativni pristopi so rezervirani za primere, kadar denimo pride do pomembne zožitve spinalnega kanala s pritiskom na hrbtenjačo ali živčne korenine, za diskus hernijo z velikim pritiskom na hrbtenični živec, za nestabilno hrbtenico in podobno.
Za samo bolečino v križu in vratu pa so študije pokazale, da kirurgija ni metoda izbora v procesu zdravljenja takih bolnikov.[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Učinkovita je lahko tudi vadba joge in taj čija, akupunktura, terapija z laserjem in mišično segrevanje ter vse metode, ki se izvajajo pri akutni in subakutni bolečini."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Začetno zdravljenje naj vključuje različne ustrezne masažne tehnike, tehnike mišičnega segrevanja, akupunkturo in metode, pri katerih se izvaja manipulacija hrbtenice. Šele pozneje, če tovrstne oblike terapije ne pokažejo učinka, naj se pacientu uvede tudi zdravilo, ki je priporočljivo za sproščanje mišic in skeleta."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Manualna terapija deluje na vzrok problema v primerjavi z alopatsko (klasično) medicino, ki deluje samo simptomatsko, tako da se na začetku problema simptomi običajno umirijo, vendar se največkrat pojavljajo ponovno, in to v še močnejši obliki. Težave nato prehajajo zaradi nereševanja primarnega vzroka v kronične težave (ki so še bolj zapletene ali se sploh ne morejo rešiti). Preventivno lahko z manualnimi tehnikami zelo dobro delujemo na strukturo telesa v cilju preprečevanja, upočasnitve ali blažitve mogočih ali potencialnih težav, in to preden nastanejo bolezenski simptomi.
Takšen sistem preventivne diagnostike in terapije v klasični medicini na žalost ne obstaja - pacienti zato nikoli ne odidejo k zdravniku, da bi jim preprečil na primer bolečino v križu (takšna zahteva bi verjetno izzvala smeh in začudenje zdravnika, čeprav je s stališča manualne medicine popolnoma upravičena in logična)," ampak šele takrat, ko imajo težave."[/i] (Vir: 103)
 

[i]"Zakaj uporabiti manualno terapijo pri bolnikih s sindromom hrbtenice in lokomotornega sistema oziroma aparata?
Manualna terapija je dokazana kot zelo uspešna metoda zdravljenja na tem področju in je učinkovitejša od konvencionalne fizikalne terapije, ki se pogosto uporablja šablonsko - brez individualnega pristopa.
Najboljši rezultati se dosegajo v reševanju najpogostejših sindromov in stanj: lumbago, lumboishialgija, sklepne bolečine, bolečine in parestezija (mravljinci) po rokah in nogah, bolezni notranjih organov, povzročenih zaradi dislokacije vretenc, skolioze, slabe drže, glavobola, vrtoglavice, spondilolisteze in drugo."[/i] (Vir: 103)
 

[i]"Kdaj uporabljam TENS:
- akutna in kronična bolečina, izzvana z različnim patološkim procesom,
- revmatske bolezni,
- travme,
- ortopedske bolezni,
- kirurgija,
- nevrologija,
- ginekološke in onkološke bolezni."[/i] (Vir: 103)
 

Elektroterapija
[i]"Metoda, osnovana na principu elektroanalgezije, kjer prihaja do stimuliranja živčnih vlaken A. S stimulacijo vlaken A prihaja do zaviranja vlaken C, odgovornih za prenos bolečine na višji nivo živčnega sistema.
Električni dražljaji frekvence od 75 do 125 Hz in čas trajanja impulza 0,8 ms najboljše stimulirajo živčna vlakna A. Uporabljajo se pretežno dvokanalni aparati z električno napetostjo od 0 do 9 V in jakostjo elektrike od 0 do 75 mA.
Elektrika se uporablja s pomočjo elektrod, po potrebi pa se dodajata gel ali pasta, ki povečujeta prevodnost kože. Aktivna elektroda se postavi na mesto bolečine, druga pa na nasprotno stran.
Čas popuščanja bolečine je različen, nekje med 10 in 30 min, kolikor traja tudi terapija. Postopek se lahko ponovi večkrat dnevno."[/i] (Vir: 103)
 

[i]Preventiva še naprej najpomembnejša.
"Pri preprečevanju nastanka težav, povezanih s hrbtenico, je preventiva še naprej najpomembnejša - treba se je izogibati dvigovanju težkih bremen v pripognjenem položaju in daljšemu sedenju, medtem ko pravilna vaja in rekreativno ukvarjanje s športom lahko ugodno vplivata na stanje hrbtenice.
Ko pa je problem že prisoten, je so fizikalna terapija in njene metode, s katerimi je mogoče zmanjšati bolečino oziroma se celo izogniti operaciji."[/i] (Vir: 103)
 

[i]Bolezen hrbtenice danes pesti že vsako deseto osebo.
"Za to boleznijo je na hrvaškem hospitaliziranih vsako leto tri milijone ljudi, v Sloveniji 600.000, kar nas uvršča v sam evropski vrh po obolenjih hrbtenice, ki drastično zmanjšuje delovno sposobnost in kakovost življenja.
Danes so bolečine v hrbtu eden najpogostejših razlogov obiska pri zdravniku in najpogostejši razlog izostanka z dela, vzroki bolečin pa so lahko različni, pogosto poklicno pogojeni, bodisi kot posledica pretežno sedečega načina življenja ali intenzivne fizične aktivnosti.
Bolezni hrbtenice ne samo povzročajo velike zdravstvene težave, s seboj nosijo tudi veliko spremljajočih stroškov, ki so lahko precej visoki: stroški bolniškega dopusta, zdravljenja, operativnih posegov in rehabilitacije." [/i](Vir: 103)
 

Dekompresijska terapija hrbtenice (dth)
[i]"Dekompresijska terapija hrbtenice v primerjavi s klasično fizikalno terapijo, ki v večini primerov deluje samo na zmanjšanje simptomov, ima DTH prednost v uporabi, saj je usmerjena k zmanjševanju vzrokov nastanka bolečin.
Beseda je o učinkoviti neoperativni metodi reševanja težav bolečin v križu, ki se širi proti nogi, išiasu, bolečinah v vratni hrbtenici, glavobolu, vrtoglavici, šumih v ušesih, mravljincih vzdolž roke in skoliozi. V 85 % primerov dekompresijska terapija hrbtenice zmanjšuje potrebo po operacijskem posegu, v primerjavi s klasično fizikalno terapijo, ki v večini primerov deluje le na zmanjšanje simptomov."[/i] (Vir: 103)
 

[i]Kaj je mogoče narediti
"Pred morebitnim kirurškim posegom bi vam svetovali poskusiti neoperativno dekompresijsko zdravljenje hrbtenice in se s tem skušati izogniti operaciji in morebitnim postoperativnim zapletom ter dolgi in dragi rehabilitaciji."[/i] (Vir: 103)
 

[i]"Zdravljenje s klasičnimi fizikalnimi metodami včasih ne dajejo želenega rezultata. Težava je v tem, da te metode delujejo kot blaženje težav in ne na njihov vzrok, kar je mehanski pritisk na koren živca. Kadar tablete, injekcije in fizikalne terapije ne delujejo več, se običajno priporoča kirurški poseg."[/i] (Vir: 103)
 

[i]"Večkrat sem bolnikom že kazala, kako se pravilno hodi, jih učila, kakšna je ob tem pravilna drža, jih popravljala in jim poskušala omogočiti, da so začutili, kakšni morajo biti občutki, ko je aktivnost pravilno izvedena. Ob tem sem jim do onemoglosti pojasnjevala, zakaj mora biti tako.
Tisti, ki so razumeli in se nasvetov držali, danes nimajo težav in opravljajo tudi aktivnosti, ki so jih morali pred tem več let opuščati."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"To ponavadi presega zmožnosti večine pacientov, zato je nujen posvet z zdravnikom. Ta prvo pomoč ob hudih bolečinah sicer nudi s tabletami, fizikalno terapijo ali injekcijo, preprečevanje ponovnih zagonov in kopičenje škodljivih vplivov pa lahko zagotovi le bolnik sam z redno in vztrajno pravilno telesno aktivnostjo." [/i](Vir: 13)
 

[i]"Druga skrajnost pa je kupovanje zelo dragih stolov, ki naj bi varovali našo hrbtenico, njihov učinek pa je daleč od obljubljenega.
Zadošča, da imamo (nerazmajan!) stol z oblazinjenim sedalom, po možnosti z nastavljivim nagibom naprej, pokončnim naslonjalom in ustrezno mizo, ki mora imeti prav tako možnost nastavitve višine, saj je veliko ljudi danes zelo visokih. Računalniška oprema mora biti naravnost pred nami, tipkovnica postavljena tako, da so roke v ramenih sproščene, komolčni kot pa odprt."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Zelo pomembno je, kako sedimo na delovnem mestu. Sama lahko sedim za računalnikom tudi po osem ali deset ur, sem pa potrebovala kar nekaj časa, da sem odkrila ustrezen način sedenja. Pri tem mi je bilo v veliko pomoč znanje medicine in dejstvo, da znam prisluhniti svojemu telesu.
Danes sedim tako, da so moje roke pred računalnikom v komolcu v odprtem kotu, stopali potisnem nazaj, tako da so kolena usmerjena navzdol, kolki tvorijo s stegni odprti kot. To me seveda sili naprej, zato moram stisniti ritnice in trebušne mišice in se dobesedno 'oprijeti' stola z zadnjico. Pri tem stisnem še medlopatične mišice, tako da sem zravnana v vratnem delu, z zapestji se rahlo naslonim na mizo.
Iz povedanega je jasno, da je takšno sedenje daleč od pasivnega, da mišice ob tem delajo in da skrbim za primerno držo, ki zmanjšuje škodljiv vpliv na sklepe rok, nog in vretenca v hrbtenici."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Ena od posledic dolgega sedenja so bolečine v križu oziroma hrbtenici."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Napotkov o tem, kako zmanjšati negativne posledice dolgega sedenja, je veliko - od občasnega vstajanja do sedenja na žogi. Kaj priporočate vi?
Vsako sedeče delo bi morali prekinjati na pol ure ali 45 minut, nato 15 minut telovaditi in šele nato znova nadaljevati z delom. Priporočljivo je vstajanje, pretegovanje in raztezanje mišic s preprostimi vajami.
Ne bi smeli pozabiti tudi na dihalne vaje in vaje za očesne mišice."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Statistika pove, da bo bolečina v hrbtu najmanj enkrat v življenju 'položila' 80 % populacije in da je drugi najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost."[/i] (Vir: 43)