Forum VSE

[i]"Poleg telesne aktivnosti in uravnotežene prehrane sta odločilna dejavnika še prijateljski krog in druge socialne vezi, ker to človeka zaposluje celoviteje, od čisto kognitivnih nalog, saj se tako spodbujajo tudi čustva, ne samo razum. Povedano preprosteje, takšne izkušnje za možgane pomenijo tako velik izziv, da se med živčnimi celicami tvorijo dodatne sinapse, stare pa se ohranjajo." [/i](Vir: 17)
 

[i]"V bližnji prihodnosti utegne na trg priti nova generacija zdravil proti Alzheimerjevi bolezni. To sta zdravili na temelju protiteles."
"Prvo zdravilo iz protiteles se imenuje lecanab; ... še drugo zdravilo donanemab." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Na trgu so sicer na voljo različna zdravila za Alzheimerjevo bolezen, predvsem zaviralci acetilholinesteraze, ki blokirajo določene beljakovine na živčnih končičih in zvišujejo koncentracijo nevrotransmiterja acetilholina.
A že ob odobritvi tega zdravila je bilo jasno, da to ni rešitev, saj zelo očitno neugodno vpliva na spomin in ne zavre poteka Alzheimerjeve bolezni."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Če strnemo najrazličnejše raziskave, se izkaže, da sta dejaven življenjski slog in izogibanje škodljivim vplivom učinkovitejša od zdravil - ker so procesi med staranjem možganov tesno prepleteni med seboj, je težko odkriti farmakološko snov za ohranjanje umske čilosti."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tudi kroničen hrup škodi živcem, saj lahko povzroči nenehno izločanje stresnega hormona kortizola."
"Če nič drugega je naglušnost eden od dejavnikov, ki neugodno vpliva na možgane. Glede na raziskave se tveganje za demenco devet do 17 let po začetku naglušnosti poveča kar za dvakrat. Zaradi manj dražljajev morda zakrnijo nekatere strukture v možganih, ..."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tudi pesticidi povzročijo poškodbe v možganih." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Med preiskovanjem možganov je pokazalo, da so v njih nastale izrazite beljakovinske obloge, če so osebe tri leta pred smrtjo živele na območju s hudim onesnaženjem zraka. Takšen rezultat dokazuje, da fini prah zaradi onesnaženja z izpušnimi plini vpliva na količino oblog iz amiloidov." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Primer, kako okolica škodi možganom, je onesnažen zrak zaradi prometa, ..."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tudi na človekove možgane dolgoročno vpliva kraj bivanja. Kjer ni dovolj parkov in zelenja, umu manjka duševne hrane. Kjer je prehrupno, trpijo živčne celice in sinapse."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Kdor pa se ne giblje, ga lahko doleti nekaj podobnega kot morske živali kozolnjake.
Življenje začnejo kot ličinke in najprej plavajo v vodi kot paglavci. Gibanj uravnajo mali možgani. A že nekaj ur po rojstvu si ličinka poišče prostor na morskem dnu, se pritrdi in odtlej ostane na istem mestu. Prehranjuje se tako, da filtrira hranilne snovi iz vode. Poslej ne potrebujejo več možganov, zato jih preprosto prebavijo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Telo in duša sta že po naravi naravnana, da bi vsak dan lahko premagala po okoli 15 kilometrov."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Enako slabo za možgane je tudi, če ljudje veliko preveč sedijo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Obratno pa je uživanje močno predelane hrane povezano z večjim tveganjem za demenco."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Polisaharidi v balastnih snoveh ne skrbijo le za ugodno mikrookolje v črevesju, temveč se spreminjajo v kratkoverižne maščobne kisline.
Novejše raziskave na živalih so pokazale, da te maščobne kisline na možgane delujejo kot balzam, ker krepijo njihovo zmožnost, prilagajanja in lahko pripomorejo, da se je človek zmožen učiti tudi v pozni starosti." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Pomembno vlogo igra limfatični sistem, ki ima nekakšno odstranjevanje odpadkov, ki iz možganov in telesa odplakuje škodljive beljakovine in presnovne odpadke. Sistem je aktiven predvsem med globokim spanjem.
Torej je za samoočiščenje možganov izjemno pomembno, da dovolj spimo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"A dedna oblika Alzheimerjeve bolezni se pojavi komaj pri odstotku obolelih. Znanstveniki na splošno ocenjujejo, da imajo genetske danosti le deset odstotkov vpliva na to, kako čili bodo možgani v starosti, torej je potemtakem preostalih devet desetin odvisnih od življenjskega sloga in okoljskih dejavnikov, kot so jih na primer našteli v Lancetu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Vaskularna demenca je pogosto posledica poapnenja žil, torej arterioskleroze. Poapnenje povzroča blage motnje prekrvavitve, ki se počasi stopnjujejo."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Če bi vsak dan zaužili trideset gramov balastnih snovi, bi poskrbeli za ustrezno okolje za mikrobe in s tem morda preprečili tudi usihanje živčnih celic v možganih."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Vendar škodljive beljakovine vsaj pri delu bolnikov ne nastajajo v možganih, kot so bili zdravniki dolgo prepričani, temveč očitno prihajajo iz črevesja.
To tezo med drugim podpira dejstvo, a imajo številni bolniki s Parkinsonovo boleznijo spremenjeno črevesno floro in težave s prebavo." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Parkinsonovo bolezen razumemo drugače.
Vzrok zanjo so bolezensko spremenjene različice določenega proteina. Nalagajo se kot balast v možganih in tako pobijajo predvsem živčne celice, ki izločajo dopamin, zato sledi njegovo pomanjkanje, ki povzroča značilne simptome. Bolniki se tresejo, imajo toge mišice in se premikajo le počasi. Nekateri imajo vse izrazitejše težave razmišljanjem in sklepanjem."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Noben drug del telesa ni tako temeljito zavarovan kot možgani, približno 1,3 kilograma težak organ iz okoli 86 milijard živčnih celic, ki ima svojo ovojnico, poleg nje pa še tri možganske opne in pet milimetrov debel koščen oklep - lobanjo. Poleg tega plava možganski tekočini, ki absorbira pretrese.
Možgane od preostalega telesa ločuje posebna bariera, to je krvno-možganska pregrada, ki preprečuje dostop številnim povzročiteljem bolezni in škodljivim snovem."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Zdrav način življenja sam po sebi resda še ni jamstvo, vendar imamo znanstveno potrjeno boljše možnosti za ohranjanje zdravih možganov tudi v starosti.
Danes ima eno od oblik demence skoraj tretjina devetdesetletnikov, kar hkrati pomeni, da jih skoraj sedem desetin nima težav z umsko čilostjo - ta delež bi glede na nova spoznanja lahko še občutno povečali."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"... dvanajst dejavnikov, ki lahko škodijo možganom: visok krvni tlak, pretirano uživanje alkohola, kajenje, debelost, nizka izobrazba, depresija, diabetes tipa 2, telesni neaktivnost, naglušnost, družbena osama, poškodbe lobanje in možganov in onesnažen zrak. Ti dejavniki tveganja so skupaj odgovorni za približno štiri desetine primerov demence, piše v poročilu v Lancetu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]»Ljudje zmotno mislijo, da proti demenci ne morejo nič. Ni jim znano, da s preprečevanjem lahko dosežemo veliko,« je povedal zdravnik.[/i] (Vir: 17)
 

[i]»Če se ravnovesje mikrobov podre zaradi napačne prehrane, škodljivih snovi in pogostega jemanja antibiotikov, na črevesni steni pride do sprememb in vnetij, ki pripomorejo, da škodljive snovi prehajajo v kri in naprej v možgane. In tako potem lahko nastanejo nevrodegenerativne bolezni.« (Vir: 17)
"Takšnih povezav niso dokazali le pri Parkinsonovi bolezni, temveč tudi Alzheimerjevi in drugih oblikah umskega propadanja." [/i](Vir: 17)