Alzheimerjeva bolezen, demenca

[Vse]

SORODNA TEMA
Človeško telo: Možgani
 

[Vse]

Alzheimerjevo bolezen očitno poganja kopičenje strupenih beljakovin v možganih. Pri ljudeh je prisotna zelo jasna povezava med slabim spanjem in razvojem demence. (Vir: 80)
 

[Vse]

Med spanjem se v možganih odpre mreža kanalov (glimfatični sistem) in skoznje steče likvor. Ta možgansko-hrbtenjačna tekočina odplakne strupene odpadke, ki so se nabrali čez dan.
To je dobra novica.
Slaba pa je ta, da starejši kot smo, manj časa globoko spimo, kar pomeni, da možgani slabše odplakujejo strupene snovi.
Mlajši ljudje so navadno vsako noč deležni dveh ur globokega spanja. Ko pa pridejo v moja leta (63), ste lahko srečni, če globoko spite trideset minut.
To je pomembno, kajti Alzheimerjevo bolezen očitno poganja kopičenje strupenih beljakovin v možganih ... pri ljudeh pa je prisotna zelo jasna povezava med slabim spanjem in razvojem demence." (Vir: 80) 

 

[Vse]

"Alzheimerjeva bolezen je vzrok za od 60 do 80 odstotkov vseh demenc.
Razvije se zaradi kopičenja amiloida beta, beljakovine, ki tvori 'lepljive' obloge v možganih. Ti plaki vplivajo na prenos signalov možganskih celic in lahko povzročijo njihovo odmiranje." (Vir: 11)
 

[Vse]

"Še večji del prejšnjega stoletja je bilo mogoče dokončno diagnozo Alzheimerjeve bolezni postaviti šele med obdukcijo." (Vir: 11)
 

[Vse]

"Leta 2050 bo demenca prizadela do 300.000 prebivalcev Slovenije." (Vir: 12)
 

[Vse]

"Čeprav možgani v starosti ne izgubljajo večjega števila celic, kar načeloma pomeni ohranjanje kognitivnih funkcij, pa se v primeru kapi ali progresivne izgube živčnih celic zaradi alzheimerjeve ali parkinsonove bolezni položaj precej spremeni in ravno ti dve bolezni sta najbolj povezani s staranjem. ..." (Vir: 23) 

[Vse]

"... Prosti radikali so krivi za razvoj ateroskleroze, osteoporoze in okvare možganskih celic, ki vodijo v demenco." (Vir: 23) 

 

[Vse]

"Vzeli so ji vzorec cerebrospinalne tekočine iz hrbtenjače in ugotovili, da je bila količina nekih beljakovin opazno spremenjena." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Po mnenju zdravnikov je pacientka »izkazovala dober splošni vtis z izrazitimi motnjami koncentracije in spomina med pogovorom«. Nevropsihološka preiskava je pokazala začetne pojave demence, ki so že začeli omejevati njen vsakdan. In na koncu so postavili diagnozo: pacientka ima začetek demence Alzheimerjevega tipa." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pri tej bolezni postopoma usihajo živčne celice v možganski skorji. Počasi napredujoči primanjkljaj v glavi spada med bolezni, ki zbujajo največji strah, saj zanjo ni zdravila.
Alzheimerjeva in tudi Parkinsonova bolezen, ki pa vpliva predvsem na motoriko, ogrožata verjetno najdragocenejši človekov organ. Možganom se moramo zahvaliti za pamet in modrost, saj predelajo vse izkušnje, ki si jih nabiramo v življenju." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Z izgubo živčnih celic postopoma nazadujejo tudi kognitivne zmožnosti in izginevajo čudoviti spomini. Prizadeti pozneje ne prepoznajo niti lastne družine, postanejo apatični, izgubijo svojo bit. Ko možgani odpovedujejo, se v stiski znajdejo tudi bolnikovi sorodniki." (Vir: 17)
 

[Vse]

"A takšna usoda ni tako neizogibna, kot so dolgo menili znanstveniki. Številne nevrodegenerativne bolezni se ne razvijejo nenadoma in nepričakovano, temveč se lahko pripravljajo celo desetletja, tudi v predelih telesa, ki so daleč od glave. S tem se odpira nova možnost za preprečevanje.
Kdor začne pravočasno skrbeti za svoje telo, si poveča možnosti za ohranitev možganskih funkcij tudi v visoki starosti." (Vir: 17)
 

[Vse]

»Naši možgani dobro delujejo, če dobro deluje celo telo.« (Vir: 17)
 

[Vse]

»Če se ravnovesje mikrobov podre zaradi napačne prehrane, škodljivih snovi in pogostega jemanja antibiotikov, na črevesni steni pride do sprememb in vnetij, ki pripomorejo, da škodljive snovi prehajajo v kri in naprej v možgane. In tako potem lahko nastanejo nevrodegenerativne bolezni.« (Vir: 17)
"Takšnih povezav niso dokazali le pri Parkinsonovi bolezni, temveč tudi Alzheimerjevi in drugih oblikah umskega propadanja." (Vir: 17)
 

[Vse]

»Ljudje zmotno mislijo, da proti demenci ne morejo nič. Ni jim znano, da s preprečevanjem lahko dosežemo veliko,« je povedal zdravnik. (Vir: 17)
 

[Vse]

"... dvanajst dejavnikov, ki lahko škodijo možganom: visok krvni tlak, pretirano uživanje alkohola, kajenje, debelost, nizka izobrazba, depresija, diabetes tipa 2, telesni neaktivnost, naglušnost, družbena osama, poškodbe lobanje in možganov in onesnažen zrak. Ti dejavniki tveganja so skupaj odgovorni za približno štiri desetine primerov demence, piše v poročilu v Lancetu." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Zdrav način življenja sam po sebi resda še ni jamstvo, vendar imamo znanstveno potrjeno boljše možnosti za ohranjanje zdravih možganov tudi v starosti.
Danes ima eno od oblik demence skoraj tretjina devetdesetletnikov, kar hkrati pomeni, da jih skoraj sedem desetin nima težav z umsko čilostjo - ta delež bi glede na nova spoznanja lahko še občutno povečali." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Noben drug del telesa ni tako temeljito zavarovan kot možgani, približno 1,3 kilograma težak organ iz okoli 86 milijard živčnih celic, ki ima svojo ovojnico, poleg nje pa še tri možganske opne in pet milimetrov debel koščen oklep - lobanjo. Poleg tega plava možganski tekočini, ki absorbira pretrese.
Možgane od preostalega telesa ločuje posebna bariera, to je krvno-možganska pregrada, ki preprečuje dostop številnim povzročiteljem bolezni in škodljivim snovem." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Parkinsonovo bolezen razumemo drugače.
Vzrok zanjo so bolezensko spremenjene različice določenega proteina. Nalagajo se kot balast v možganih in tako pobijajo predvsem živčne celice, ki izločajo dopamin, zato sledi njegovo pomanjkanje, ki povzroča značilne simptome. Bolniki se tresejo, imajo toge mišice in se premikajo le počasi. Nekateri imajo vse izrazitejše težave razmišljanjem in sklepanjem." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vendar škodljive beljakovine vsaj pri delu bolnikov ne nastajajo v možganih, kot so bili zdravniki dolgo prepričani, temveč očitno prihajajo iz črevesja.
To tezo med drugim podpira dejstvo, a imajo številni bolniki s Parkinsonovo boleznijo spremenjeno črevesno floro in težave s prebavo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Če bi vsak dan zaužili trideset gramov balastnih snovi, bi poskrbeli za ustrezno okolje za mikrobe in s tem morda preprečili tudi usihanje živčnih celic v možganih." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vaskularna demenca je pogosto posledica poapnenja žil, torej arterioskleroze. Poapnenje povzroča blage motnje prekrvavitve, ki se počasi stopnjujejo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"A dedna oblika Alzheimerjeve bolezni se pojavi komaj pri odstotku obolelih. Znanstveniki na splošno ocenjujejo, da imajo genetske danosti le deset odstotkov vpliva na to, kako čili bodo možgani v starosti, torej je potemtakem preostalih devet desetin odvisnih od življenjskega sloga in okoljskih dejavnikov, kot so jih na primer našteli v Lancetu." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pomembno vlogo igra limfatični sistem, ki ima nekakšno odstranjevanje odpadkov, ki iz možganov in telesa odplakuje škodljive beljakovine in presnovne odpadke. Sistem je aktiven predvsem med globokim spanjem.
Torej je za samoočiščenje možganov izjemno pomembno, da dovolj spimo." (Vir: 17)