Forum VSE

N. Pirc Musar: "Kar se tiče novinarjev, pa sami veste, da se vsakdo lahko razglasi za novinarja, ne glede na izobrazbo in izkušnje. Znotraj novinarskega »ceha« ne vidim dovolj kritične distance, kdo je lahko medij ali novinar. Dokler so novinarji pripravljeni tolerirati, da se plačani propagandisti razglašajo za njihove kolege, ne gre pričakovati dviga ugleda tega poklica." (Vir: 14)
 

Kam mislite, da bo šlo novinarstvo?
B. Leskovar: "Počasi bo nastal problem, ker se bo čedalje manj ljudi odločalo za novinarstvo.
Je slabo plačano, medijski prostor se oži, klasični mediji propadajo, delati za spletne portale, ki bodo očitno prevladali, ni tako preprosto.
Spletni portal ni isto kot časopis. Je drugačen medij, zahteva druge spretnosti, ima druge značilnosti, pravila in bralce.
Na spletu sem površen bralec. Veliko delam z računalnikom, in da bi brala spletne portale zato, da bi bila informirana, ne gre. Ne morem kar naprej buljiti v zaslon. Zato berem samo naslove in poudarke. In sem tako informirana zelo na splošno, nič natančnejšega.
Sva pa z Leonom med redkimi, ki imava naročena Delo in Dnevnik, ob sobotah še Večer. Z veseljem prebiram časopise, se pa zavedam, da smo ta generacija, ki počasi izumira." (Vir: 32)
 

Poslušam (znani) Denis Avdić Show. Tam so trije "novinarji". Ampak Denis se trudi (daje energijo, besede ...) ostala dva ("vremenarka" Jana in Miha) pa sta praktično tiho (vsake toliko se zahihitata) in le pridno sedita.
Tudi (to) je (plačano, kot služba) "novinarstvo".
 

T. Lesničar Pučko: "Novinarstvo je danes eno samo hitenje, boj s poplavo informacij, tudi nezanesljivih, novinarjev pa je vse manj, ker smo postali strošek." (Vir: 11)
 

Kaj lahko reši slovensko novinarstvo?
M. Šalehar: "Slovenske medije in novinarstvo lahko reši predvsem to, da se odrečemo jokavi in pokroviteljski drži, da je s tem ves čas nekaj narobe, da je to ceh, ki je v konstantni krizi. Nič ni narobe. Le drugače je. Novi časi, novi mediji, novi izzivi. Ogromno je kvalitetnih ljudi in dobrih vsebin. Morda več kot kadarkoli v zgodovini. Le poiskati jih je treba. To pa je pač stvar medijske pismenosti, ki pa ni zgolj v domeni našega ceha.
Če hočeš danes, v času neštetih novih medijev, informacijo pametno uporabiti, moraš poznati kontekst, za kar pa potrebuješ več napora kot za branje samega članka. Kdor zmore in zna brati poezijo, bo razumel tudi sodobne medije." (Vir: 18)
 

"Teršek ugotavlja, da javni mediji (sem lahko prištejemo tudi prenekatere ostale) podpirajo, širijo zgolj uradno agendo pandemije.
O vsem, kar bi razkrilo manipulativnost, molčijo." (Vir: 81)
 

Intervju
Občutek imam, da vas je intervjuja za XX strah. Ali se motim?
D. Terzič, psihiater: "Mislim, da je pri vsakem intervjuju tako, da je človek malo napet, kar je nekaj pozitivnega, ker mora sproti razmišljati o tem, kako oblikovati besede, stavke in misli, ki morajo biti podani čim bolj jasno.
Kakšnega večjega strahu pa ne čutim, le napetost, ki pa se mi zdi pozitivna." (Vir: 18)
 

S. Šurla: "Na prvem mestu je treba opravljati novinarsko delo v interesu javnosti, bralcev, gledalcev, ne pa v interesu vplivnih krogov, politikov ali kapitala." (Vir: 14)
1. To je teorija, "ideal".
2. Novice so tehnološko dosegljive brez "novinarskega" dela: ne potrebujemo pretipkovalcev, preporočanja (ker novinarji ne brskajo kaj dosti po terenu) iz vira tiskovnih agencij.
3. Vsebine novinarstva oz. novinarjev naj bi postajale dodana vrednost, tega pa "ne zmorejo".
 

S. Šurla: "Mediji so v krizi zaradi tehnoloških sprememb, predvsem tiskani." (Vir: 14)
1. To je le del (in sploh ne glavni razlog).
 

B. Zalar: "Vedno sem menil, da so mediji steber resnice, pravice, zdaj dvomim." (Vir: 18)
 

"Moč medijev je res neverjetna.
In vsi, ki smo del tega šova, bi se morali zavedati ali pa čutiti odgovornost, če želite ...
Ali v svet pošiljaš prava sporočila, prave vrednote, ali gre samo za lastno promocijo? ...
Kaj je tisto, kar lahko dobrega dam posameznikom. Čutim namreč veliko odgovornost do tega." (Vir: 59)
 

Vse napisal/-a: December 24, 2022, 11:33 am"V Sloveniji se dogaja, da uredniki dobro vedo, da objavljajo zapise, v katerih so zavajanja ali celo dezinformacije, vendar se jim takšno početje ne zdi problematično.
Najhuje je, če takšna besedila podpišejo ljudje s strokovnimi nazivi, ki jim javnost prav zato bolj zaupa.
Nekateri uredniki medijev so žal prepričani, da tudi z objavljanjem neresničnih stališč bogatijo razpravo v družbi in tako povečujejo javni blagor." (Vir: 18) 

To je zame laž. 
 

Berem zanimivo knjigo. Ima pa korektorske napake.
In zdaj sledi (vzorčno) "kritično" poročanje, v slogu "pop" (rumenega) novinarstva:
Knjigo je tako slabo - ... (bla bla) kot je vzgojena njegova hčerka ... (bla bla) in nenazadnje je tudi tista založba, pri kateri je bil urednik, klavrno propadla - uredil tisti, ki je oče tiste direktorice Inštituta v marcu ... (tu bi moral slediti obvezni bla bla čez tisto osebo).
 

J. Markeš: "Novinar, ko poroča, mora biti osebno tako pošten, da mora biti sposoben iti sebi v škodo.
On mora poročati stvari, ki njemu osebno škodujejo, če je tja poslan zato, da bo to naredil, ali pa če je prevzel to nalogo.
On je dolžan poročati objektivno." (Vir: 50)
 

"Če je kaj narobe, za te zadeve imamo sodišča.
Ne morejo mediji biti sodniki. Tudi vi novinarji ne morete biti sodniki." (Vir: 18)
 

Raziskovalno novinarstvo ne pomeni raziskovati le določene osebe. To je naročeno novinarstvo. (Vir: 18)
 

"Funkcionar lahko pred sodiščem dokazuje in dokaže, da ni storil koruptivnega ali nezakonitega dejanja.
V tem primeru sme sodišče ... od novinarja zahtevati, da razkrije svoj vir."
Saj se nadaljuje: "To pa še ne pomeni, da se sme identiteto vira tudi javno razkriti." (Vir: 60)
1. Torej pri novinarstvu ni "spovedne molčečnosti". Žal? (Lahko tehtamo pluse in minuse, vendar ...)
2. "... še ne pomeni, da se sme ...": ja, še ne pomeni, da se ne - torej (pre-lahko) se.
In posledice ...
 
 

"Kaj se dogaja z mediji? Zakaj delujejo, kot delujejo?" (Vir: 60)
1. V isti knjigi (daleč prej) je bil recimo gornji sestavek.
In (kakšen, jih je pa pre-več) vidik je naveden.
 

"Toda novinarstvo niso odnosi z javnostjo.
Novinar ni le prenašalec informacij, ni poštar.
Informacije je treba dati v kontekst, jih interpretirati." (Vir: 31)
 
 

Dr. A. Teršek: "Ne samo s preštevanjem številk najbolj groznih, smrtnih primerov, ampak tudi z informacijami, ki opisujejo ozadja obolelih, njihovo starost, predhodno zdravstveno stanje, torej celoten kontekst, zaradi katerega je nekdo - zatrjevano - zbolel za tem virusom ali se mu je žal tudi končalo življenje.
Tu širši kontekst še vedno zelo pogrešam. In pri tem nisem edini." (Vir: 60)
1. Gre za človeka, v množini: ljudi. Ne za številke, statistiko.
2. V čas službe gre tudi za (zelo pre-dolgo) sedenje v maskirnici. Na račun (tudi tega) tako zmanjka časa za bralne vaje (v 2. razredu nam je bilo lepo rečeno, naj najprej vnaprej vsaj par krat zasebno preberemo). Seveda pa za (pravilno) (pre)branje ni potrebno biti "celo" novinar, voditelj ...
3. Tudi tu se pokaže vloga ne-novinarstva.
 
 

"Katerim slovenskim medijem vi zaupate?
- Povsem ne zaupam nobenemu od slovenskih medijev." (Vir: 18)
 

"Kot kažejo javnomnenjske raziskave in primerjave z drugimi evropskimi državami, smo Slovenci precej dovzetni za zavajajoče informacije." (Vir: 18)
 

"V Sloveniji se dogaja, da uredniki dobro vedo, da objavljajo zapise, v katerih so zavajanja ali celo dezinformacije, vendar se jim takšno početje ne zdi problematično.
Najhuje je, če takšna besedila podpišejo ljudje s strokovnimi nazivi, ki jim javnost prav zato bolj zaupa.
Nekateri uredniki medijev so žal prepričani, da tudi z objavljanjem neresničnih stališč bogatijo razpravo v družbi in tako povečujejo javni blagor." (Vir: 18)
 

"Še najmanj težav od politikov pri intervjujih je delal Borut Pahor ... posnetih intervjujev namreč pred objavo v tiskani obliki sploh ne avtorizira.
Zaupa novinarjem, da bodo pravilno prenesli njegove besede, da ga ne bodo zmanipulirali.
Pravo nasprotje pri tem je Janez Janša.
Že samo da je bila pri njem avtorizacija obvezna - pogosto je zahteval vprašanja vnaprej v pisni obliki, potem pa je nanje odgovoril kar v pisni obliki, pri čemer je odgovor na kako vprašanje, ki se mu ni zdelo primerno, tudi preskočil ali pa si jih je celo drznil spreminjati.
Novinar je nato na intervju prišel le za nekaj minut, da je fotograf posnel slike, pa še za to mu je Janša odmeril čas.
Včasih je potem v živo še odgovoril na kako podvprašanje, včasih za to niti ni bilo možnosti, saj je novinarju, ko naj bi delal intervju v živo, enostavno porinil šop papirjev z odgovori v roke, se zahvalil in odšel." (Vir: 05)
 
 
 

"Je pa pisanje o domnevni predsednikovi ljubici razgalilo vso dvoličnost slovenskih dominantnih medijev, ki so brez zadržkov objavljali podobne zgodbe o ljubicah tujih političnih voditeljev, o domačih pa so bili tiho kot dvoličneži." (Vir: 05)