Novinarji, mediji ...

[Vse]

S. Šurla: "Na prvem mestu je treba opravljati novinarsko delo v interesu javnosti, bralcev, gledalcev, ne pa v interesu vplivnih krogov, politikov ali kapitala." (Vir: 14)
1. To je teorija, "ideal".
2. Novice so tehnološko dosegljive brez "novinarskega" dela: ne potrebujemo pretipkovalcev, preporočanja (ker novinarji ne brskajo kaj dosti po terenu) iz vira tiskovnih agencij.
3. Vsebine novinarstva oz. novinarjev naj bi postajale dodana vrednost, tega pa "ne zmorejo".
 

[Vse]

Intervju
Občutek imam, da vas je intervjuja za XX strah. Ali se motim?
D. Terzič, psihiater: "Mislim, da je pri vsakem intervjuju tako, da je človek malo napet, kar je nekaj pozitivnega, ker mora sproti razmišljati o tem, kako oblikovati besede, stavke in misli, ki morajo biti podani čim bolj jasno.
Kakšnega večjega strahu pa ne čutim, le napetost, ki pa se mi zdi pozitivna." (Vir: 18)
 

[Vse]

"Teršek ugotavlja, da javni mediji (sem lahko prištejemo tudi prenekatere ostale) podpirajo, širijo zgolj uradno agendo pandemije.
O vsem, kar bi razkrilo manipulativnost, molčijo." (Vir: 81)
 

[Vse]

Kaj lahko reši slovensko novinarstvo?
M. Šalehar: "Slovenske medije in novinarstvo lahko reši predvsem to, da se odrečemo jokavi in pokroviteljski drži, da je s tem ves čas nekaj narobe, da je to ceh, ki je v konstantni krizi. Nič ni narobe. Le drugače je. Novi časi, novi mediji, novi izzivi. Ogromno je kvalitetnih ljudi in dobrih vsebin. Morda več kot kadarkoli v zgodovini. Le poiskati jih je treba. To pa je pač stvar medijske pismenosti, ki pa ni zgolj v domeni našega ceha.
Če hočeš danes, v času neštetih novih medijev, informacijo pametno uporabiti, moraš poznati kontekst, za kar pa potrebuješ več napora kot za branje samega članka. Kdor zmore in zna brati poezijo, bo razumel tudi sodobne medije." (Vir: 18)
 

[Vse]

T. Lesničar Pučko: "Novinarstvo je danes eno samo hitenje, boj s poplavo informacij, tudi nezanesljivih, novinarjev pa je vse manj, ker smo postali strošek." (Vir: 11)
 

[Vse]

Poslušam (znani) Denis Avdić Show. Tam so trije "novinarji". Ampak Denis se trudi (daje energijo, besede ...) ostala dva ("vremenarka" Jana in Miha) pa sta praktično tiho (vsake toliko se zahihitata) in le pridno sedita.
Tudi (to) je (plačano, kot služba) "novinarstvo".
 

[Vse]

Kam mislite, da bo šlo novinarstvo?
B. Leskovar: "Počasi bo nastal problem, ker se bo čedalje manj ljudi odločalo za novinarstvo.
Je slabo plačano, medijski prostor se oži, klasični mediji propadajo, delati za spletne portale, ki bodo očitno prevladali, ni tako preprosto.
Spletni portal ni isto kot časopis. Je drugačen medij, zahteva druge spretnosti, ima druge značilnosti, pravila in bralce.
Na spletu sem površen bralec. Veliko delam z računalnikom, in da bi brala spletne portale zato, da bi bila informirana, ne gre. Ne morem kar naprej buljiti v zaslon. Zato berem samo naslove in poudarke. In sem tako informirana zelo na splošno, nič natančnejšega.
Sva pa z Leonom med redkimi, ki imava naročena Delo in Dnevnik, ob sobotah še Večer. Z veseljem prebiram časopise, se pa zavedam, da smo ta generacija, ki počasi izumira." (Vir: 32)
 

[Vse]

N. Pirc Musar: "Kar se tiče novinarjev, pa sami veste, da se vsakdo lahko razglasi za novinarja, ne glede na izobrazbo in izkušnje. Znotraj novinarskega »ceha« ne vidim dovolj kritične distance, kdo je lahko medij ali novinar. Dokler so novinarji pripravljeni tolerirati, da se plačani propagandisti razglašajo za njihove kolege, ne gre pričakovati dviga ugleda tega poklica." (Vir: 14)
 

[Vse]

(Urednik) pravi: Pridejo s fakultete, pa ne znajo osnov. Novinarji nimajo blage veze, kako mora zgledati članek, kaj spada kam. Ampak to še ni najhuje. Ne poznajo slovenskega jezika: ne poznajo rodilnika, ne znajo vejic postavljati, uporabljajo narečne besede. Komunicirajo z nekimi kraticami, okrajšavami, ... ne vem, kako so naredili srednjo šolo. (Vir: 10)
 

[Vse]

"Glavni TV mediji zopet "prepisujejo" (in enako) napačno posredujejo informacije.
Poleg tega je "neka" novica tako šlampasto posredovana, da se vprašamo, le zakaj se poklicni novinarji ne povprašajo (sebe in tistega, od kogar so prepisali sporočilo), kako je tisto sploh tako možno.
 

[Vse]

"Katere lastnosti kot odgovorna urednica iščete pri urednikih, novinarjih in sodelavcih?"
T. S. Kos: "To so odgovornost, resnicoljubnost, pogum, razmišljanje zunaj okvirov (»out of the box«), natančnost. In pošten, kolegialen odnos do čisto vseh sodelavcev." (Vir: 59)
 

[Vse]

T. S. Kos: "Vsaka tema zahteva popolnoma enak pristop, ne glede na to, ali je kontroverzna ali ne. Ali je resnična, kakšna so dejstva, kontekst, ozadja. Če je tema zapletena, se moramo o njej še več pogovarjati, da je najprej nam vse popolnoma jasno. To storimo s preverjanjem vseh dejstev, nenehnim samoizpraševanjem, da prisluhnemo tudi največjim kritikom in sprejmemo argumente, ki nas prepričajo o nasprotnem. Nihče ne ve vsega, tudi mi ne." (Vir: 59)
 

[Vse]

T. S. Kos: "Najboljši odgovor je preverjanje dejstev. Z objavo zgodbe ali dejstva počakamo tako dolgo, dokler zadeve popolnoma ne preverimo." (Vir: 59)
 

[Vse]

"Kako bi opisali proces ustvarjanja zgodb za oddajo 24UR?"
M. Majer:
"Kot zelo dinamičen! »Newsovci« kino smo vedno odvisni od zunanjih okoliščin, od zunanjega dogajanja. Del našega dela je pripravljenost na to, da se lahko zjutraj ali prejšnji dan zastavljeni načrt dela ob štirih popoldne ali še kasneje povsem spremeni.
V grobem pa gre tako: na jutranjem sestanku se pogovorimo o temah za oddajo, nato novinarji iščemo oziroma iščejo dodatne informacije in sogovornike, sledi »teren«, torej snemanje izjav in video materiala za prispevke, nato sestavljanje prispevkov, montaža in kot naš vsakodnevni finale seveda oddaja v živo, ki poleg tematskih prispevkov in poročil o dogajanju čez dan z javljanji v živo
predstavlja tudi zbir zadnjih, najbolj svežih informacij." (Vir: 59)
 

[Vse]

"Kdaj se torej začne uredniški dan?"
M. Majer: "Uredniški dan se začne zgodaj zjutraj ali pa bolje morda že prejšnji dan, da o stalnem spremljanju informativnih oddaj oziroma vsebin, naših in konkurenčnih, ne govorim.
Urednik torej pred skupnim jutranjim redakcijskim sestankom okvirno zastavi teme dneva in avtorje, torej novinarje, ki jih bodo obdelali. Skupaj pa se nato pogovorimo najprej o vsebini posamičnih prispevkov ali javljanj, najprej o poudarkih, nato o sogovornikih.
Je pa seveda velik del prispevka avtorski pristop novinarja, pri tem pa je za urednika največja umetnost tudi izbezati najboljše iz posamičnega novinarja, tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu. Velikokrat seveda tudi novinarji, ki spremljajo posamična področja, uredniku podajo svoje predloge za teme ali prispevke." (Vir: 59)
 

[Vse]

"Kateri dejavniki vplivajo na izbiro tem, ki jih obravnavate v oddaji? Ali sledite določenim smernicam ali je odločitev tudi kdaj spontana?"
M. Majer: "O smernicah za medijsko objavo razprava poteka že zelo dolgo, to tisti, ki smo novinarji po izobrazbi, poznamo že s fakultete. Gre za novičarske vrednote, ki jih različni avtorji definirajo različno, v grobem so med njimi pomembnost, dokazljivost, tudi ekskluzivnost, pa bližina, žal tudi negativnost, personificirane zgodbe in tako naprej. Ne gre za fiksen, enoten ali splošno sprejet sistem, gre za neke okvire, znotraj katerih novinarji in uredniki razmišljamo, tudi od posamičnega medija je odvisno, kakšno občinstvo nagovarja.
Pri televizijskem poročanju je denimo pomemben element zgodbe tudi slika, torej slikovni, video material. Včasih je lahko zgodba tudi zgodba samo zaradi zanimivih, dinamičnih ali osupljivih posnetkov." (Vir: 59)
 

[Vse]

M. Majer: Zato menim, da je temelj novinarskega dela še vedno stalno ustvarjanje baze zanesljivih virov, s poudarkom na ljudeh, ki jim lahko zaupaš.
Hkrati pa prav zato tudi menim, da mediji ne bodo izumrli. Ljudje po mojem hlepijo po pravi, preverjeni in verodostojni informaciji. (Vir: 59)
 

[Vse]

"Menite, da so družbena omrežja pri zbiranju informacij in komunikaciji z občinstvom pomembna?"
M. Majer: "Veliko ljudi jih uporablja kot orodje sporočanja ali kot antipod tradicionalnim medijem. V svetu politike, ki ga sama največ pokrivam, jih imajo radi predvsem zaradi možnosti enosmerne komunikacije, morebitna podvprašanja lahko tam ignorirajo. Prav tako družbena omrežja, podobno kot denimo komentarji na spletu, prenesejo več ..." (Vir: 59)
 

[Vse]

M. Majer: "Zdaj so novi trend postali »drzni« kratki videi s takimi in drugačnimi sporočili. Ki pa so večplastni, sporočajo na več nivojih in mislim, da morajo biti res dobro narejeni in domišljeni, da dosežejo neki osnovni namen, če niso, so lahko recept za prave male sporočarijske katastrofe." (Vir: 59)
 

[Vse]

M. Majer: "Objektivnosti v dobesednem pomenu besede verjetno ni. Je pa poštenost, poštenost do vseh vpletenih strani, vključno z občinstvom." (Vir: 59)
 

[Vse]

"Z dogovorom so ZDA ustvarile precedenčni primer (op.: Julian Assange). Prvič v zgodovini so publicista, ki ni bil niti ameriški državljan niti dejaven v ZDA, kaznovali po zakonu o vohunjenju. Po njem je kaznivo že samo sprejemanje in objavljanje tajnih dokumentov torej nekaj, kar raziskovalni novinarji nenehno počnejo, če je v interesu javnosti.
Primer Juliana Assangea naj bi vzgojno deloval na druge. Novinarji zdaj vedo, kako daleč je pripravljena iti celo demokratična država, če se razkrijejo njene najtemnejše skrivnosti. Avtokrati po vsem svetu bi se lahko sklicevali na ZDA, če bi preganjali nadležne novinarje." (Vir: 17)