Forum VSE

[i]"Ko sva že ravno pri hierarhiji in družbeni pogojenosti spolnosti: zanimiva se mi je zdela neka ameriška raziskava, ki je pokazala, da se ženske, ki pristanejo v družbi na visokem položaju in pridobijo družbeno moč, začnejo vesti kot moški.
Postanejo emancipirane v spolnem vedenju in jih ne obremenjujejo spolna prepričanja, ki narekujejo, kako naj bi se kot ženske vedle. Večjo ko imajo družbeno moč, pogosteje menjavajo spolne partnerje, več si privoščijo v spolnosti, imajo več priložnostnega seksa, kjer lahko bolje izrazijo sebe in se ne nujno prilagajajo drugemu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Hkrati cerkev danes še vedno strogo zagovarja predvsem tradicionalno spolno kulturo, kjer je edini zveličaven spolni odnos heteroseksualni spolni odnos, predvsem vaginalni seks, pri katerem pride do združitve in posledično do reprodukcije. Poudarjen je ta biološki imperativ. Moški naj bi imel v spolnosti aktivno vlogo, ženska vloga pa naj bi bila pasivna." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Dejstvo je, da z vsemi tremi argumenti teptajo žensko integriteto, v prvi vrsti žensko kot njen bit in v drugi vrsti žensko nedotakljivost pri pravici do svobodnega odločanja o svojem telesu." [/i](Vir: 17)
1. Čigav je otrok: njen ali njun?
 

[i]"Cerkev poskuša ohranjati nadzor nad telesi žensk z nasprotovanjem splavu, pri čemer se naslanja na tri glavne argumente:
prvi je ta, da je fetus v bistvu že osebek, kar seveda ni do rojstva, drugi je nacionalni, »demografsko vprašanje«, pravijo, ki govori o tem, da izumiramo kot narod in da bi zato morale ženske več rojevati, tretji pa je vprašanje pravic očeta do zarodka."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Leta 1911 je bila povprečna starost pri poroki v Nemčiji okoli 27 let za moške in dobrih 24 za ženske. Padla je šele po drugi svetovni vojni: leta 1970 je bila v ZRN povprečna starost žensk pri poroki 23 let, pri moških pa 25,6. V NDR so se v povprečju poročali dve leti prej." [/i](Vir: 17)
 

[i]"Takrat so nastajajoče zgodnje novoveške države zavohale priložnost, da prevzamejo naloge, ki so bile prej v cerkveni pristojnosti. S tem so hotele okrepiti svoj pomen in z družbenimi predpisi disciplinirati podložnike. Prednjačila je protestantska gosposka, katoliška pa ji je kmalu sledila."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Je pa zakonsko zvezo strmoglavil s piedestala cerkvenega zakramenta in jo spremenil v povsem posvetno zadevo, katere pravne okvire je urejala oblast."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"A tudi Lutrov odnos do zakonske zveze je bil poln nasprotij in dvojne morale. »Nisem ne les ne kamen,« je menih zapisal novembra 1524, »a ne nameravam se poročiti.« Le sedem mesecev za tem se je poročil z nekdanjo nuno, kljub hudemu odporu do menjavanja plenic, postiljanja, smradu in svojeglavosti žensk. Tudi zakonska dolžnost se Lutru ni zdela brez greha, zanj je bila to zgolj nuja. Zaradi tega je reformator zakon kmalu povzdignil v državljansko dolžnost."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Zato je cerkev zakon omejila s predpisi: biti mora monogamen in nerazvezljiv, z obdobji vzdržnosti, na primer v postnem času. Intimnega življenja vernikov pa niso nadzirali le zakoni, temveč tudi župnije: francoski priročniki za spoved iz 16. stoletja so duhovnikom svetovali, naj še posebej ženske natančno zaslišijo o njihovih spolnih praksah."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Za cerkev je bil zakon nepriljubljen: na zasilna rešitev za preusmeritev uničujoče moči spolnosti. Cerkveni glavarji so se s to kočljivo temo borili stoletja. »Ne pravimo, da je zakon grešen,« je težavo orisal že papež Gregor Veliki (590-604), toda zakon ne more shajati brez mesenega poželenja, kar pa nikakor ni brez napake.
Šele po dolgih razpravah je Vatikan zakonsko zvezo na drugem lyonskem koncilu leta 1276 povzdignil med sedem zakramentov. Čeprav se mu je s tem zvišala vrednost, so ves čas lovili ravnotežje: spolnost za razmnoževanje so tolerirali, spolnost za lastno zadovoljitev pa obsojali."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Neenaka kazen je izvirala iz pravne tradicije in podobe o ženski iz zgodnjega krščanstva ženska je, tako kot nekoč Eva, veljala za zapeljivko, ki jo nenehno žene sla in je na veke vekov odgovorna za izvirni greh v raju. Ta podoba se je še posebej utrdila v času preganjanja čarovnic. Domnevnim čarovnicam so sodišča pogosto podtikala spolno razmerje s hudičem in po tej logiki je ženskam v primeru zakonolomstva. pripadel levji delež krivde."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Cerkveni zgodovinar Wolf celo zastopa tezo, da je doktrina vzdržnosti pridobila pomen šele v 19. stoletju s »povzdignjenjem« duhovniške službe.[/i]" (Vir: 17)
 

[i]"Vzporedno s tem pa so se tako rekoč od samega začetka v cerkvi kopičile zlorabe otrok. »Kar vidimo v današnji cerkvi, ni nikakršen odklon, temveč nadaljevanje stoletja dolge prakse,« piše Elliottova. Očitno tako takrat kot danes s tihim soglasjem cerkvenih avtoritet. In nadaljuje: »Zdi se, da je bilo cerkvenim očetom, razen nekaterih izjem, za stisko otrok prav malo mar.«"[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Na začetku 4. stoletja je v španski Elviri cerkveni zbor prvič sklenil, da morajo vsi nosilci cerkvenih služb živeti vzdržno:. Toda sklepi področnih zborov niso zavezovali celotnega cerkvenega področja vpliva - včasih so se nezadovoljni tudi odcepili in uvedli lastna pravila. »Sploh dogmatični sklepi koncilov 4. in s. stoletja so vodili v nastanek novih veroizpovedi, ki se niso strinjale s tam sprejetimi opredelitvami,« meni strokovnjak za srednjeveško zgodovino Johannes Kroh z univerze v Augsburgu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Na začetku 4. stoletja je v španski Elviri cerkveni zbor prvič sklenil, da morajo vsi nosilci cerkvenih služb živeti vzdržno:. Toda sklepi področnih zborov niso zavezovali celotnega cerkvenega področja vpliva - včasih so se nezadovoljni tudi odcepili in uvedli lastna pravila. »Sploh dogmatični sklepi koncilov 4. in s. stoletja so vodili v nastanek novih veroizpovedi, ki se niso strinjale s tam sprejetimi opredelitvami,« meni strokovnjak za srednjeveško zgodovino Johannes Kroh z univerze v Augsburgu."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Zunaj samostanskih zidov so cerkveni ljudje živeli precej manj sproščeno. Škofa Contumeliosusa so pregnali v samostan zaradi skakanja čez plot okoli 600 let pred uvedbo celibata. Toda cerkev se je že davno pred tem trudila duhovnike in diakone prisiliti k spolni vzdržnosti."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Iz dejstva, da je bil sploh poročen, se še ne da naplesti škandal. Kajti kdor je bil prej poročen in je spočel sina, je lahko postal celo papež: recimo Hormizd (služboval je od leta 514 do svoje smrti leta 523), njegov potomec je celo postal rimski škof." [/i](Vir: 17)
1. To je čisto možno (dopustno, dovoljeno) tudi še dandanes. Pogoja sta (žal) "le" dva: da si krščen (kaj če se daš tisti dan še krstiti?) in da si moški (to je: žal).
 

[i]"Cerkveni gradbeni načrt je že zelo zgodaj vključeval zmuzljivi sistem dvojne morale. Podpiral je duhovnike, ki so skrivaj grešili, in kaznoval tiste, ki so se pustili zalotiti."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Avguštin iz Hipona (354-430)
Pri njem je šlo tako daleč, da celo spolni odnos v zakonu označi kot zavržno početje - razen če služi spočetju otroka, takrat ga po sili razmer človek lahko sprejme."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Tako kot dandanes v času svetovnih nogometnih prvenstev in olimpijskih iger so tudi takrat številni obiskovalci štiri leta trajajočega koncila vidno poživili mestno gospodarstvo. Po Richentalovih opažanjih pa je še posebej zacvetela ena obrt: v mestu se je razkošatilo 700 prostitutk, ki so celo najemale hiše, ležale po hlevih in vseh mogočih krajih."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Duhovniki pa so razvratno živeli že prej, na primer med konstanškim koncilom (1414 - 1418), na katerem se je poleg plemičev zbralo tudi na stotine cerkvenih predstavnikov. Trgovec Ulrich von Richental, ki je živel v tistih časih, je spisal kroniko zbora, na katerem so leta 1417 izvolili papeža Martina V."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Ta reforma papeža Inocenca II. je bila dobra za cerkveno mošnjo, za moralo duhovnikov in laikov pa pogubna."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"Posesti duhovnikov tako niso več dedovali njihovi potomci, temveč je po njihovi smrti spet pripadla cerkvi. Zato so takrat vse obstoječe zakonske zveze duhovnikov razglasili za nezakonite, prav tako vse potomce, ki so izhajali iz njih."[/i] (Vir: 17)
 

2022
[i]"Slovenski državni zbor leta 2005 sprejme zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, dobrih deset let za tem pa še zakon, ki partnerjem v istospolni partnerski zvezi podeli enake pravice, kot veljajo v zakonski zvezi, z izjemo posvojitev in umetnih oploditev.
Sedemnajst let pozneje ustavno sodišče odloči, da je ureditev, ki istospolnim parom onemogoča poroke in posvojitve otrok, diskriminatorna in protiustavna. Najvišje sodišče je tako uvrstilo Slovenijo v skupino evropskih držav, ki že poznajo enakopravnost na področju zakonske zveze in posvojitev - česar politika doslej ni zmogla ali znala."[/i] (Vir: 17)
 

[i]"1986 Psihoterapevt Marijan Košiček izda knjigo U okviru vlastitog spola, v kateri se zavzema, da se homoseksualnost vključi v »družbeno tkivo jugoslovanske družbe«, hkrati pa že takrat piše, da bi bile homoseksualne poroke in starševstvo lahko ključni katalizator za pozitivno integracijo homoseksualcev v družbo."[/i] (Vir: 17)