"Cerkveni gradbeni načrt je že zelo zgodaj vključeval zmuzljivi sistem dvojne morale. Podpiral je duhovnike, ki so skrivaj grešili, in kaznoval tiste, ki so se pustili zalotiti." (Vir: 17)
Zgodovina spolnosti
Re: Zgodovina spolnosti
"Iz dejstva, da je bil sploh poročen, se še ne da naplesti škandal. Kajti kdor je bil prej poročen in je spočel sina, je lahko postal celo papež: recimo Hormizd (služboval je od leta 514 do svoje smrti leta 523), njegov potomec je celo postal rimski škof." (Vir: 17)
1. To je čisto možno (dopustno, dovoljeno) tudi še dandanes. Pogoja sta (žal) "le" dva: da si krščen (kaj če se daš tisti dan še krstiti?) in da si moški (to je: žal).
1. To je čisto možno (dopustno, dovoljeno) tudi še dandanes. Pogoja sta (žal) "le" dva: da si krščen (kaj če se daš tisti dan še krstiti?) in da si moški (to je: žal).
Re: Zgodovina spolnosti
"Zunaj samostanskih zidov so cerkveni ljudje živeli precej manj sproščeno. Škofa Contumeliosusa so pregnali v samostan zaradi skakanja čez plot okoli 600 let pred uvedbo celibata. Toda cerkev se je že davno pred tem trudila duhovnike in diakone prisiliti k spolni vzdržnosti." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Na začetku 4. stoletja je v španski Elviri cerkveni zbor prvič sklenil, da morajo vsi nosilci cerkvenih služb živeti vzdržno:. Toda sklepi področnih zborov niso zavezovali celotnega cerkvenega področja vpliva - včasih so se nezadovoljni tudi odcepili in uvedli lastna pravila. »Sploh dogmatični sklepi koncilov 4. in s. stoletja so vodili v nastanek novih veroizpovedi, ki se niso strinjale s tam sprejetimi opredelitvami,« meni strokovnjak za srednjeveško zgodovino Johannes Kroh z univerze v Augsburgu." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Na začetku 4. stoletja je v španski Elviri cerkveni zbor prvič sklenil, da morajo vsi nosilci cerkvenih služb živeti vzdržno:. Toda sklepi področnih zborov niso zavezovali celotnega cerkvenega področja vpliva - včasih so se nezadovoljni tudi odcepili in uvedli lastna pravila. »Sploh dogmatični sklepi koncilov 4. in s. stoletja so vodili v nastanek novih veroizpovedi, ki se niso strinjale s tam sprejetimi opredelitvami,« meni strokovnjak za srednjeveško zgodovino Johannes Kroh z univerze v Augsburgu." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Vzporedno s tem pa so se tako rekoč od samega začetka v cerkvi kopičile zlorabe otrok. »Kar vidimo v današnji cerkvi, ni nikakršen odklon, temveč nadaljevanje stoletja dolge prakse,« piše Elliottova. Očitno tako takrat kot danes s tihim soglasjem cerkvenih avtoritet. In nadaljuje: »Zdi se, da je bilo cerkvenim očetom, razen nekaterih izjem, za stisko otrok prav malo mar.«" (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Cerkveni zgodovinar Wolf celo zastopa tezo, da je doktrina vzdržnosti pridobila pomen šele v 19. stoletju s »povzdignjenjem« duhovniške službe." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Neenaka kazen je izvirala iz pravne tradicije in podobe o ženski iz zgodnjega krščanstva ženska je, tako kot nekoč Eva, veljala za zapeljivko, ki jo nenehno žene sla in je na veke vekov odgovorna za izvirni greh v raju. Ta podoba se je še posebej utrdila v času preganjanja čarovnic. Domnevnim čarovnicam so sodišča pogosto podtikala spolno razmerje s hudičem in po tej logiki je ženskam v primeru zakonolomstva. pripadel levji delež krivde." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Za cerkev je bil zakon nepriljubljen: na zasilna rešitev za preusmeritev uničujoče moči spolnosti. Cerkveni glavarji so se s to kočljivo temo borili stoletja. »Ne pravimo, da je zakon grešen,« je težavo orisal že papež Gregor Veliki (590-604), toda zakon ne more shajati brez mesenega poželenja, kar pa nikakor ni brez napake.
Šele po dolgih razpravah je Vatikan zakonsko zvezo na drugem lyonskem koncilu leta 1276 povzdignil med sedem zakramentov. Čeprav se mu je s tem zvišala vrednost, so ves čas lovili ravnotežje: spolnost za razmnoževanje so tolerirali, spolnost za lastno zadovoljitev pa obsojali." (Vir: 17)
Šele po dolgih razpravah je Vatikan zakonsko zvezo na drugem lyonskem koncilu leta 1276 povzdignil med sedem zakramentov. Čeprav se mu je s tem zvišala vrednost, so ves čas lovili ravnotežje: spolnost za razmnoževanje so tolerirali, spolnost za lastno zadovoljitev pa obsojali." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Zato je cerkev zakon omejila s predpisi: biti mora monogamen in nerazvezljiv, z obdobji vzdržnosti, na primer v postnem času. Intimnega življenja vernikov pa niso nadzirali le zakoni, temveč tudi župnije: francoski priročniki za spoved iz 16. stoletja so duhovnikom svetovali, naj še posebej ženske natančno zaslišijo o njihovih spolnih praksah." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"A tudi Lutrov odnos do zakonske zveze je bil poln nasprotij in dvojne morale. »Nisem ne les ne kamen,« je menih zapisal novembra 1524, »a ne nameravam se poročiti.« Le sedem mesecev za tem se je poročil z nekdanjo nuno, kljub hudemu odporu do menjavanja plenic, postiljanja, smradu in svojeglavosti žensk. Tudi zakonska dolžnost se Lutru ni zdela brez greha, zanj je bila to zgolj nuja. Zaradi tega je reformator zakon kmalu povzdignil v državljansko dolžnost." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Je pa zakonsko zvezo strmoglavil s piedestala cerkvenega zakramenta in jo spremenil v povsem posvetno zadevo, katere pravne okvire je urejala oblast." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Takrat so nastajajoče zgodnje novoveške države zavohale priložnost, da prevzamejo naloge, ki so bile prej v cerkveni pristojnosti. S tem so hotele okrepiti svoj pomen in z družbenimi predpisi disciplinirati podložnike. Prednjačila je protestantska gosposka, katoliška pa ji je kmalu sledila." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Leta 1911 je bila povprečna starost pri poroki v Nemčiji okoli 27 let za moške in dobrih 24 za ženske. Padla je šele po drugi svetovni vojni: leta 1970 je bila v ZRN povprečna starost žensk pri poroki 23 let, pri moških pa 25,6. V NDR so se v povprečju poročali dve leti prej." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Cerkev poskuša ohranjati nadzor nad telesi žensk z nasprotovanjem splavu, pri čemer se naslanja na tri glavne argumente:
prvi je ta, da je fetus v bistvu že osebek, kar seveda ni do rojstva, drugi je nacionalni, »demografsko vprašanje«, pravijo, ki govori o tem, da izumiramo kot narod in da bi zato morale ženske več rojevati, tretji pa je vprašanje pravic očeta do zarodka." (Vir: 17)
prvi je ta, da je fetus v bistvu že osebek, kar seveda ni do rojstva, drugi je nacionalni, »demografsko vprašanje«, pravijo, ki govori o tem, da izumiramo kot narod in da bi zato morale ženske več rojevati, tretji pa je vprašanje pravic očeta do zarodka." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Dejstvo je, da z vsemi tremi argumenti teptajo žensko integriteto, v prvi vrsti žensko kot njen bit in v drugi vrsti žensko nedotakljivost pri pravici do svobodnega odločanja o svojem telesu." (Vir: 17)
1. Čigav je otrok: njen ali njun?
1. Čigav je otrok: njen ali njun?
Re: Zgodovina spolnosti
"Hkrati cerkev danes še vedno strogo zagovarja predvsem tradicionalno spolno kulturo, kjer je edini zveličaven spolni odnos heteroseksualni spolni odnos, predvsem vaginalni seks, pri katerem pride do združitve in posledično do reprodukcije. Poudarjen je ta biološki imperativ. Moški naj bi imel v spolnosti aktivno vlogo, ženska vloga pa naj bi bila pasivna." (Vir: 17)
Re: Zgodovina spolnosti
"Ko sva že ravno pri hierarhiji in družbeni pogojenosti spolnosti: zanimiva se mi je zdela neka ameriška raziskava, ki je pokazala, da se ženske, ki pristanejo v družbi na visokem položaju in pridobijo družbeno moč, začnejo vesti kot moški.
Postanejo emancipirane v spolnem vedenju in jih ne obremenjujejo spolna prepričanja, ki narekujejo, kako naj bi se kot ženske vedle. Večjo ko imajo družbeno moč, pogosteje menjavajo spolne partnerje, več si privoščijo v spolnosti, imajo več priložnostnega seksa, kjer lahko bolje izrazijo sebe in se ne nujno prilagajajo drugemu." (Vir: 17)
Postanejo emancipirane v spolnem vedenju in jih ne obremenjujejo spolna prepričanja, ki narekujejo, kako naj bi se kot ženske vedle. Večjo ko imajo družbeno moč, pogosteje menjavajo spolne partnerje, več si privoščijo v spolnosti, imajo več priložnostnega seksa, kjer lahko bolje izrazijo sebe in se ne nujno prilagajajo drugemu." (Vir: 17)