Mediji

[Vse]

"Fotografije je po čistem naključju uspelo posneti reporterjevemu fotografu ..., ki je med sprehodom po Ljubljani v kavarni ljubljanskega hotela ...
Objava fotografij skrivnega sestanka je bila prava politična bomba, ki je Jankoviću odnesla sanje, da bi postal mandatar, Lavre pa je zanje prejel častno priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov." (Vir: 05)
1. Zaradi naključja ... na pravem mestu ob pravem času ... zato ne postane mandatar ... in (celo) prejme častno priznanje. 

[Vse]

Dr. A. Teršek: "Ne samo s preštevanjem številk najbolj groznih, smrtnih primerov, ampak tudi z informacijami, ki opisujejo ozadja obolelih, njihovo starost, predhodno zdravstveno stanje, torej celoten kontekst, zaradi katerega je nekdo - zatrjevano - zbolel za tem virusom ali se mu je žal tudi končalo življenje.
Tu širši kontekst še vedno zelo pogrešam. In pri tem nisem edini." (Vir: 60)
1. Gre za človeka, v množini: ljudi. Ne za številke, statistiko.
2. V čas službe gre tudi za (zelo pre-dolgo) sedenje v maskirnici. Na račun (tudi tega) tako zmanjka časa za bralne vaje (v 2. razredu nam je bilo lepo rečeno, naj najprej vnaprej vsaj par krat zasebno preberemo). Seveda pa za (pravilno) (pre)branje ni potrebno biti "celo" novinar, voditelj ...
3. Tudi tu se pokaže vloga ne-novinarstva. 

[Vse]

"Kaj se dogaja z mediji? Zakaj delujejo, kot delujejo?" (Vir: 60)
1. V isti knjigi (daleč prej) je bil recimo gornji sestavek.
In (kakšen, jih je pa pre-več) vidik je naveden. 

[Vse]

"Funkcionar lahko pred sodiščem dokazuje in dokaže, da ni storil koruptivnega ali nezakonitega dejanja.
V tem primeru sme sodišče ... od novinarja zahtevati, da razkrije svoj vir."
Saj se nadaljuje: "To pa še ne pomeni, da se sme identiteto vira tudi javno razkriti." (Vir: 60)
1. Torej pri novinarstvu ni "spovedne molčečnosti". Žal? (Lahko tehtamo pluse in minuse, vendar ...)
2. "... še ne pomeni, da se sme ...": ja, še ne pomeni, da se ne - torej (pre-lahko) se.
In posledice ... 

[Vse]

Berem zanimivo knjigo. Ima pa korektorske napake.
In zdaj sledi (vzorčno) "kritično" poročanje, v slogu "pop" (rumenega) novinarstva:
Knjigo je tako slabo - ... (bla bla) kot je vzgojena njegova hčerka ... (bla bla) in nenazadnje je tudi tista založba, pri kateri je bil urednik, klavrno propadla - uredil tisti, ki je oče tiste direktorice Inštituta v marcu ... (tu bi moral slediti obvezni bla bla čez tisto osebo). 

[Vse]

"V Sloveniji se dogaja, da uredniki dobro vedo, da objavljajo zapise, v katerih so zavajanja ali celo dezinformacije, vendar se jim takšno početje ne zdi problematično.
Najhuje je, če takšna besedila podpišejo ljudje s strokovnimi nazivi, ki jim javnost prav zato bolj zaupa.
Nekateri uredniki medijev so žal prepričani, da tudi z objavljanjem neresničnih stališč bogatijo razpravo v družbi in tako povečujejo javni blagor." (Vir: 18) 

To je zame laž.  

[Vse]

S. Šurla: "Na prvem mestu je treba opravljati novinarsko delo v interesu javnosti, bralcev, gledalcev, ne pa v interesu vplivnih krogov, politikov ali kapitala." (Vir: 14)
1. To je teorija, "ideal".
2. Novice so tehnološko dosegljive brez "novinarskega" dela: ne potrebujemo pretipkovalcev, preporočanja (ker novinarji ne brskajo kaj dosti po terenu) iz vira tiskovnih agencij.
3. Vsebine novinarstva oz. novinarjev naj bi postajale dodana vrednost, tega pa "ne zmorejo". 

[Vse]

Poslušam (znani) Denis Avdić Show. Tam so trije "novinarji". Ampak Denis se trudi (daje energijo, besede ...) ostala dva ("vremenarka" Jana in Miha) pa sta praktično tiho (vsake toliko se zahihitata) in le pridno sedita.
Tudi (to) je (plačano, kot služba) "novinarstvo". 

[Vse]

"Televizijske mreže, ki so namenjene nenehnemu obveščanju, so za svoj obstoj obsojene na ponavljanje (kar znižuje število gledalcev) ali pa iz niča ustvarijo nekaj, da naredijo vtis, kakor da ponujajo nekaj novega." (Vir: 06)
1. Naše razmere (na primer RTV, POP TV ...) so take: ogromno "prepišejo" na podlagi tiskovnih agencij (potrebujejo namreč kar nekaj časa za urejanje v garderobi - tako tudi nimajo niti dovolj časa, da bi se naučili "gladko" prebrati z bobna besedilo in sledijo zdrsi). Tako v času kislih kumaric (npr. poleti) manjše število prispevkov (kajti potrebno bi bilo "iti na teren" oz. uporabiti "glavo" in kaj poiskati - ker "dogajanja" je ogromno; potem pa rečejo, da imajo odmerjenega malo časa) zapolnijo z razvlačevanjem novice (vstavljajo izjave, intervjujčke ...).
2. Seveda (prevečkrat) stremijo za populističnimi, negativnimi obvestili. 

[Vse]

"Tiskane enciklopedije so zaradi spleta postale odvečne."
Google za tovrstno iskanje v 99 % primerov prikaže spletno stran spletne enciklopedije Wikipedija.
"Članki z Wikipedije pravzaprav vsebujejo številne napake in so pogosto videti kot neverodostojna zmešnjava."
"Izjemno redko se zgodi, da članek napišejo ali popravijo strokovnjaki, kajti Wikipedija v znanstvenih krogih uživa zelo nizek ugled in veliki večini strokovnjakov se zdi nečastno, da bi s kakorkoli zmenili zanjo.
Veliko popravkov opravijo pisci, ki niso nič bolj usposobljeni o izvirnega avtorja in pogosto se pripeti, da napačen podatek nadomesti drug napačen podatek." (Vir: 06)
1. Še bolj je tak(šen) forum (forumvse.si).
Zato pa pobuda (in sploh narava takega foruma), da se o "izsekih" izjasni (utemeljeno) "drugo" (tretje ...) mnenje; dobrodošlo je se iti "novinarja" in poiskati ustrezne (pisne, ustne) vire. 

[Vse]

A. Blatnik: "... podobno kot razlika med klasičnimi leksikoni ali enciklopedijami in Wikipedijo: morda objavljajo celo iste podatke, le da so do njih prišli na zelo različen način.
Pri klasičnih leksikonih so strokovni odbori presojali, kaj je toliko pomembno, da mora biti vključeno v leksikon, in kaj ne, odločali so, koliko naj obsega posamično geslo, in pazili, da je vsebina ustrezala veljavnim dognanjem glede obravnavane tematike.
V Wikipediji marsikaj manjka, ker se še ni našel zanesenjak, ki bi napisal kako geslo, ali pa med gesli ni pravega sorazmerja.
Kaj malo pomembnega z navdušeni pristaši po obsegu ali po načinu obravnave krepko prekosi zares pomembne zadeve." (Vir: 18)
1. V Wikipediji (sploh pa nasploh v družbenih medijih) je veliko lažje uspeti z objav(ic)o.
2. Splet (tudi npr. Wikipedija) ni omejena z (omejenim) formatom papirja (oziroma strani) in končnim številom strani.
3. "... se še ni našel zanesenjak, ki bi napisal kako geslo": to pa (že načelno) ne more držati. 

[Vse]

"Ob tem opozarja, da je umetna inteligenca samo orodje in se kot vsako orodje lahko uporabi v dobre ali slabe namene." (Vir: 18)
1. Ravno ta možnost slabih namenov je tisto: kaj pomaga 100 dobrih, če je le že 1 slab.
(Z)graditi ali uničiti ni ali - ali; torej ni enakovredna izbira možnosti: dobro - slabo. 

[Vse]

"Facebookovi priljubljenosti botruje naravna potreba slehernega človeka, da navezuje stike z drugimi ljudmi; v sodobni družbi se je ta potreba še dodatno povečala, saj se družbene vezi iz različnih razlogov rahljajo ..."
Drugi razlog, zakaj je Facebook postal tako uspešen, je dejstvo, da odgovarja na potrebo vsakega človeka - potrditev, da je navzoč v očeh drugih ljudi in da ga cenijo." (Vir: 06) 

Marsikdo izve, da ga ne cenijo: ker so razne gluposti, nesramnosti; zlasti mladina.
To potem pelje v depresije, tudi samomore. 

[Vse]

Oddajam reklamacijo za bralce/ke poročil (npr. Dnevnik).
Že v prvih razredih OŠ (ko se je ocenjevalo branje) bi ne dobil ustrezne ocene za takšno branje.
- Osnovni spodrsljaji so redni "zdrsi" (zatikanje, napačno prebrana beseda) prebranega.
- Pa tudi "pačenje" besed, npr. "wlada"; vsiljujejo ozki e ...
1. Predlaga se jim "posodobljen" lektor (ki je na tekočem s spremembami oz. posodabljanji slovenskega jezika).
2. Bralec, bralka naj bo nekdo, ki dokazuje, da zna (zmore) (pre)brati brez (ali izjemoma s kakšno le tu pa tam - ne pa celo po nekajkrat na oddajo) zdrsov.
3. Ključ izbire za bralca naj ne bo "grebatorstvo" za tovrstno javno nastopanje (oz. izjavljanje npr. njihove varuhinje, da je oseba drugače "pridna" novinarka). 

[Vse]

Podobno sledečo brezpotrebno navado imajo seveda tudi drugi voditelji oddaj. Tokrat sem to opazil pri I. E. Bergantu: "In s tem ste odgovorili že na moje naslednje vprašanje."
Vsaj "bodi tiho" (ker je samo po sebi umevno, če oz. zakaj sploh je do tega prišlo). Ker: že tako se veliko (vnaprej) zrežira. T.i. voditelji-ce ste postali že igralci, ne "le" novinarji oz. bralci z bobna, v določenih primerih resda tudi vprašujoči sogovorniki. 

[Vse]

Kot tista: "Ko sem se pripravljal-a na to oddajo."
Itak. Gledalci pa (lahko) presojamo, ali je bila oz. koliko, kako je bila ustrezna, uspešna. 

[Vse]

Kviz Joker
Kviz Joker na RTV SLO je zdaj že nekaj sezon, skoraj paradna razvedrilna vsebina na tem plačljivem programu.
Podajam pa par vidikov:
- Občutek je (ker nisem obdeloval npr. statistiko), da te ob povprečni razgledanosti bolj rešuje (kadar pač te) sreča kot znanje: ne le, da so vprašanja itak tako raznolika - kažejo namreč na "ponižanje" intelekta, ko tista oz. tisti ne ve "tako banalnih" zadev.
Torej, kdor se ima za intelektualca (ali nosi tovrstno titulo), naj se (raje) ne hodi smešiti (za morebiten tisti neki bruto znesek) pred oči slovenske javnosti - raje niti kot pomoč tekmujočemu, tekmujoči.
- Voditelj M. pa je itak blefer (si ga predstavljate kot tekmovalca - v kolikor bi ga spustili brez predhodnega "predtekmovalnega" testirajočega sita): seveda dobro natreniran, s kilometrino. Izpade pa (številnim) všečen, in to je to (kar pretehta).
P. S.: Od kje pa črpa RTV denar za nagrade (ker da ga baje nima preveč)? 

[Vse]

RTV o covid temah:
Ogromno ur so porabili za "obveščanje" o tem, drži.
Osrednje na to temo v informativnih oddajah je bilo prebiranje statistike (tudi z bralnimi zdrsi): smo ljudje številke? Pravzaprav preštevilne ne zanima npr., da je bilo toliko (več, ali manj) ljudi (hospitaliziranih, umrlih ...), ampak "vsak" to občuti ne-osebno - odvisno za koga (ne-bližnjega) gre.
Ja, bili so tudi "pogovori" s strokovnjaki. Bi prenekdo rekel, da bolj (večpomensko) enostranski; predvsem pa je bilo preslabo zaznati novinarsko "vrtanje": "razmišljanje" in odzivanje na to, kar stroka (ne) pove (pravzaprav da pač sploh ne ve - še) oz. se predhodno bolj pripraviti (pa ne mislim v garderobi in maskirnici) na pričakovano vsebino povedanega. Naj bom "piker": če kovid stanje vpliva tudi na možgane, obstajajo "navadni", ""kmečki" zdravi (ponovno: celovito, ne le telesno v zgornjem delu) ljudje je pa res (sploh ob prejemu kovid dodatkov - ne majhnih) potrebno dvigniti ta zadnjo in iti do njih - oni bi zmogli povedati, kaj se pozanimati. (To bi bilo koristno upoštevati tudi pri drugih temah, saj gre, kot se - tudi v stavki poudarja in ponavlja - zavse-javna TV.) 

[Vse]

Retorično vprašanje nadrejenim voditeljem Dnevnika: Zakaj se daje v branje daljše besede (z veliko črk), celo kakšne tujke?
Slika veliko več pove kot beseda (pravijo). Če torej v maski in za oblačenje potrošijo toliko časa, je pa ja razumljivo, da nimajo časa zvaditi prebiranje besedila - to se je delalo v prvih razredih OŠ. 

[Vse]

Kviz Joker 2.
Še o voditelju M.: Ko ponuja, namiguje tekmovalcu, naj koristi jokerja - je neiskren (moral bi dodati še vsaj nekaj nelepih opredelitev takega "značaja"). Psihološko (in tudi dejansko) vpliva na njihovo (u)porabo, da saj jih je še veliko. A za 12 vprašanj je dolga pot in vedno jih prehitro zmanjka. In potem (po tem) igralsko komentira: da zdaj pa tekmovalec nima več jokerjev.
Tudi: Glede hitrega branja in možnost dobiti 4 jokerje. Voditelj hitro bere; a četudi bi na vsa vprašanja v hipu in prav odgovoril, bi zmanjkalo časa (jasno, očitna krivda je voditelja, ki vmes zajema sapo, ponavlja odgovor - kakorkoli, sekunde bežijo) doseči maksimalno število dodatnih nagrad.
Tudi: Zlati joker je vreden 100, pravilni odgovori pa na tisoče evrov. Tisti zlati je torej en slab pleh.
O inteligentnosti (težko je biti polno inteligenten - a o "takem", ki se ima, povem). Hecno, ko komentira (ali pa povzame nekaj) in vseka mimo (seveda itak še sam ne ve - tudi po že vsekanem - da je mimo) ...
Prav, pa še: On (M.) se ponaša kot slovenist. In se trudi (pa saj je bil odličnjak), razen kadar je spontan - takrat pa mu uide neslovenistično besedje.
On (M.) se ponaša tudi kot (velik) popotnik. A upa si iti le v turistične dežele, kot večina turistov. A turistično obiskovanje ni popotovanje za izraz popotnik. 

[Vse]

Tudi to je vidik kviza: Diamantni maturitetnik narobe odgovori (že) na prvo vprašanje. 

[Vse]

"Mediji, zlasti javna RTV Slovenija in druge … pa imajo dolžnost (op.: velika tiskana beseda), da poskrbijo za celovito, objektivno, nepristransko, jasno, konkretno in razumljivo obveščanje javnosti. Ažurno. Dnevno. Iz ure v uro. Da iščejo, preiskujejo, vabijo pred mikrofon in kamero suverene, verodostojne in odlične predstavnike …" (Vir: 71)
1. Ha ha ha.
Zakaj se to zdi utopija?
2. Ali je kje tak javni medij za zgled? 

[Vse]

"Voditeljica Dnevnika pove, da žal za ta dan ni vzpodbudnih in pomirjujočih novic. Da jih ni? Zakaj jih ni?
So včeraj nespametno in neekonomično porabili tudi tiste, ki bi jih lahko objavili danes?" (Vir: 71)
1. Hmm, če bi šli "več na teren", kot novinarji (in ne toliko časa presedeli v maskirnici) in ne "le" kot "dramski (oz. dramatični) bralci" (z bobna) … in z ne-zdrsi (napakam v branju).
2. Predlog (itak da ne bo uslišan): Sklep, da se "Dnevnik" zaključi z vzpodbudno in pomirjujočo (dobro) novico.
Upam da se ne pretirava, da bi bila vsaj še kakšna tudi nekje vmes med prispevkom (ali "celo" na začetku).
3. Tudi za povečano "število" (kvantiteto) novic je celo znotraj njihovega par deset minutnega termina dovolj časa.
Ker prenekatero "razvlečejo" (in se zgovarjajo na kisle kumarice). 

[Vse]

Ob gledanju poročil sem že par krat zaporedoma opazil, da ko novico raztegujejo na več kot le "nekaj" sekund, da se posnetek dogodka (to kar sta novinar-ka in kamerman posnela) ponavlja.
Torej, nek dogodek je trajal nekaj ur oz. dan. Ker pa sta bila (predstavnika s TV) tam premalo (kakovostnega, delovnega) časa, je nastalo le za minuto predvajanja.
Urednik si je pa zamislil poročati več kot le nekaj sekundni blok.
P. S.: V tistih primerih seveda ni šlo za nikakršen izgovor stavke ipd. 

[Vse]

Si je pa novinar-ka očitno vzel-a čas, da je za prispevek lepo zgledal-a.
(Jasno, da ga /jo bo mama doma videla kot urejeno in uspešno javno osebo.)