Spanje, smrčanje, sanje - 2.0

[Vse]

SORODNI TEMI
Človeško telo: Možgani
Človeško telo: Spanje, smrčanje, sanje - 1.0
 

[Vse]

"V zadnji francoski raziskavi pa so zajeli pet motenj: trajanje spanja, nespečnost, kronotip (nagnjenost posameznika k spanju ob določenem času), apnejo (pogosti premori med dihanjem od nekaj sekund do nekaj minut; pri najpogostejši obliki sledi glasno smrčanje; ob ponovnem začetku dihanja se lahko pojavi dušenje ali grgranje) in zaspanost podnevi." (Vir: 46)
 

[Vse]

Višja kot je stopnja spanja, manjše je tveganje za pojav bolezni srca in ožilja. (Vir: 46)
 

[Vse]

"... bi lahko zmanjšali pojav bolezni srca in ožilja za 30 do 60 odstotkov, če bi vključeni v raziskavo dosegli najvišjo raven vsaj štirih karakteristik spanja (na primer neprekinjeno trajanje spanja sedem do osem ur, zgodnje vstajanje in zgodnji odhod v posteljo itd.)." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Poleg tega je raziskava ugotovila, da za izboljšanje kakovosti spanja ni nikoli prepozno." (Vir: 46)
 

[Vse]

"Zaspati moram najkasneje v pol ure, sicer bom spal manj kot osem ur, kar bo katastrofalno.«
Nekje sem prebral, da je prav to - strah, da bomo spali premalo - poglavitni vzrok nespečnosti v svetu. To znanje mi ni kaj dosti pomagalo. Sem pač postal član zelo velikega kluba ljudi, ki radi komplicirajo, namesto da bi počivali." (Vir: 124)
 

[Vse]

"Pomanjkanje spanca je lahko usodno za vašo vitkost. »Spanec nam pomaga shujšati. Kadar spimo premalo, se izločanje leptina zmanjša, grelina, ki spodbuja apetit, pa poveča." (Vir: 11) 

 

[Vse]

"Nasveti za nespečneže. Kdor dobro spi, naj se za to zahvali hormonu melatoninu, ki očitno v njegovem telesu dobro deluje." (Vir: 11)
 

[Vse]

"Medtem ko naše telo mirno spi, se v ozadju dogaja zanimiv in pomemben proces razstrupljanja, regeneracije in pomlajevanja vsake celice našega telesa. Zato moramo telesu dati dovolj časa, da se ta proces lahko zgodi." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Odrasli naj bi spali od 7 do 9 ur na noč. Spanje je izrednega pomena, saj je od njega odvisna kakovost našega življenja." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Vzroki za nespečnost so lahko različni. „Nespečnost delimo glede na vzroke na primarno in sekundarno.
Primarna nespečnost je tista, kjer prepričljivega vzroka ne odkrijemo. Tovrstne nespečnosti je okrog 15 odstotkov.
Sekundarna nespečnost je pogostejša in ima številne vzroke. Približno polovica primerov nespečnosti je tista, ki je povzročena zaradi duševne motnje. Ljudje, ki so depresivni, anksiozni ali imajo kakšno drugo, na primer razpoloženjsko, duševno motnjo, praviloma slabše spijo.
Pogosto je pomanjkljiv spanec tudi eden izmed prvih znakov razvijajoče se duševne motnje.
Po pogostnosti ji nedvomno sledi prilagoditvena nespečnost, ki jo pozna večina ljudi, saj gre za nespečnost ob nekem zunanjem stresorju (npr. ob velikih življenjskih dogodkih ali spremembah v okolju spanja). Tovrstna nespečnost je prehodna in traja največ 3 mesece.
Približno četrtina ostalih bolnikov pa ima nespečnost povezano z zdravstvenimi težavami (bodisi zaradi bolezni ali tudi zdravil)." Do nespečnost lahko tako pride zaradi kroničnih bolečin, kronične utrujenosti, nekaterih nevroloških motenj, fibromialgije, benigne hipertrofije prostate ali kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pogosto se zgodi, da si spanec zmotimo kar sami in to morda povsem nevede, tako da ob napačnem času vzamemo katero od zdravil." (Vir: 20)
 

[Vse]

Kratkotrajni učinki nespečnosti
"Ti se največkrat pojavijo kot:
- utrujenost,
- upočasnjenost,
- pomanjkanje energije,
- čustvena nestabilnost,
- razdražljivost,
- jezavost,
- motnje v koncentraciji,
- težave s spominom
- slabša produktivnost.
Pomanjkanje spanca našemu telesu predstavlja dodaten stres. Posledično se zato ob neprespanih nočeh v našem telesu nabere tudi več stresnega hormona kortizola." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Če nas nespečnost muči dlje časa, govorimo o kronični nespečnosti. Takrat je naše telo bolj podvrženo določenim boleznim. Pojavijo se lahko težave s povišanim krvnim tlakom in celo bolezni srca.
Kadar ne spimo dovolj, se nam poveča občutek lakote. Spremeni se naš metabolizem. Veliko raje posegamo po visoko kalorični hrani in ogljikovih hidratih.
Posledica dolgoročnega pomanjkanja spanca je zato lahko tudi debelost. Pride lahko do motenj v presnovi sladkorja, posledično se poveča tveganje za diabetes. Neprespane noči pa pospešujejo tudi proces staranja." (Vir: 20)

 
 

[Vse]

"Dobra novica je, da večina posameznikov, ki trpijo zaradi nespečnosti, po približno 3 mesecih ali celo prej ponovno vzpostavijo primerno rutino spanja." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Spalni prostor naj bo hladen (17-21 stopinj Celzija), temen in miren." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Poskrbimo tudi, da bo prostor, v katerem spimo, dobro prezračen. Televizor kot tudi vse ostale elektronske naprave v spalnico ne sodijo. Znano je, da svetloba z ekranov slabo vpliva na sproščanje melatonina, to je spalnega hormona." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Izvrstna izbira bo zelena listnata zelenjava, ki vsebuje B-vitamine in magnezij. Ti so za dober spanec izrednega pomena." (Vir: 20)
 

[Vse]

"Ponoči se ne more pošteno naspati že skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Pomanjkanje spanja predstavlja tveganje za depresijo, srčni infarkt, demenco in preveliko telesno težo." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Koliko spanja človek potrebuje, je odvisno od genov, starosti in drugih dejavnikov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Naš dnevni ritem postaja vse bolj nereden." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Prebivalstvo se stara, mnogi se premalo gibljejo in se redijo, vse to pa vpliva na kakovost spanca." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Pomanjkanje spanca in motnje spanja so pomemben dejavnik tveganja za depresije, debelost, diabetes, bolezni srca in ožilja, oslabljen imunski sistem, motnje koncentracije in demenco." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vsakdo tu in tam slabo spi, to je povsem običajno." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Ko pa to začne vplivati na vsak dan in se težave s spanjem pojavijo več kot trikrat na teden ter trajajo vsaj mesec dni, je treba poiskati zdravniško pomoč." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Spanje ne pomeni le, da začasno ugasnemo luč v možganih, temveč ima zelo veliko pomembnih funkcij. Ima osrednji pomen za zdravje, predvsem za zdravje možganov.«
Raziskovalci domnevajo, da se živčne celice v možganih med spanjem tako rekoč resetirajo in so zato zjutraj spet dojemljivejše za nove dražljaje. Dolg in dober spanec zelo pomembno vpliva na to, da se naučeno vtisne v dolgoročni spomin." (Vir: 17)