Kitajska

[Vse]

"Kitajska kot najmočnejša država na svetu obvladuje trg naravnih bogastev. Deli karte in določa pravila igre. Kitajska zagotovo ne bo več dolgo gledala dolarja kot globalne valute in bo vsekakor poskrbela, da uveljavi svojo globalno valuto (digitalno valuto, ki jo prav tako napovedujejo kot pomemben element 4. industrijske revolucije). To pa pomeni, da bo potrebno sesuti dolar. Ko se bo to zgodilo, bo padel tudi evro." (Vir: 81)
 

[Vse]

SORODNA TEMA
Geografija - Ekologija - Zgodovina: Tibet
 
 

[andreja]

"Vsi osebni podatki so na Kitajskem digitalizirani, zelena koda se je vsak dan obnavljala, in če je 'big data' zaznal, da si bil v stiku z okuženo osebo, si dobil rumeno kodo, s katero te niso nikamor več spustili.
Okuženi je dobil rdečo kodo, poklicali so ga in ga hitro odpeljali v centralno karanteno." (Vir: 16) 

V tem primeru je to dobro.
V kakšnem drugem pa ne.
Mi še sto let ne bomo imeli.
 

[Vse]

"Na Kitajskem je že v uporabi paleta teh nečloveških tehnologij, kar pomeni, da lahko sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, omejijo najosnovnejše pravice državljanov." (Vir: 81) 

Beri: Kiborgi
 
 
 

[Vse]

"Obdobje dinastije Tang, ki je trajalo od leta 618 do 907, velja za razvojno najnaprednejše v kitajski zgodovini." (Vir: 100)
 

[Vse]

"In vendar je Kitajska v drugem desetletju 21. stoletja v povprečju doživela za 230 milijard dolarjev tujih naložb na leto, Indija pa manj kot 50 milijard in podsaharska Afrika (brez Južne Afrike) okoli 40 milijard.
Kitajska je privlačna zaradi vrste drugih ugodnosti, ne le cenene delovne sile - predvsem deluje kot centralizirana država z enostrankarsko oblastjo, ima velikansko, nadvse homogeno in pismeno prebivalstvo ter ogromen domači trg, zato se naložbeniki raje odločajo zanjo kakor za Nigerijo, Bangladeš in celo Indijo.
Rezultat je neverjetno tesno sodelovanje med največjo komunistično državo na svetu in tako rekoč vsemi vodilnimi kapitalističnimi podjetji z vsega sveta." (Vir: 86) 

 

[Vse]

"Globalizacijo v pozitivnem smislu povezujejo s prednostmi, koristmi, ustvarjalnim uničevanjem, modernostjo in napredkom, ki jih je prinesla mnogim državam.
Največjo korist je doživela Kitajska, saj se je po njeni vključitvi v globalno gospodarstvo neznansko zmanjšal delež njenega prebivalstva,, ki živi v skrajni revščini - med letoma 1980 in 2015 kar za 94 odstotkov." (Vir: 86) 

 

[Vse]

"Kitajska se je začela postopno odpirati po obisku ameriškega predsednika Richarda Nixona leta 1972 v Pekingu, še močnejše spremembe pa so se začele dogajati po koncu leta 1978 (dve leti po smrti Maa Cetunga), ko je na vodilni politični položaj prišel Deng Šjaoping in sprožil prepotrebne gospodarske reforme (prišlo je do dejanske privatizacije kmetijstva, modernizacije industrije in delne obnove zasebnega poslovanja), ki so se po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) leta 2001 še okrepile.
Leta 1972 Kitajska sploh ni trgovala z ZDA, leto 1984 je bilo zadnje, ko so ZDA še imele trgovinski presežek s Kitajsko, leta 2009 je Kitajska postala največja izvoznica blaga na svetu. Leta 2018 je njen izvoz znašal 12 odstotkov vse globalne prodaje, njen trgovinski presežek z ZDA pa je dosegel vrednost skoraj 420 milijard dolarjev, preden je leta 2019 zaradi naraščajočih napetosti med gospodarskima velesilama upadel za okoli 18 odstotkov." (Vir: 86) 

 

[Vse]

"Najpomembnejše delo iz tistega časa je splošna enciklopedija 'Jung-la-to-tien', ki je bila dokončana že leta 1408 in je obsegala 11095 zvezkov.
Kakih 400 se jih je ohranilo do danes." (Vir: 68)
 

[Vse]

"TikTok je na Kitajskem uradno prepovedan.
... danes pa za kitajske uporabnike vse vsebine seveda strogo »filtrirajo«, kot sami imenujejo cenzuro.
Več stopenj je; vsebine najprej pregledajo strojni senzorji, nato pa še človeški preverjevalci. Za kitajsko aplikacijo Douyin dela na tisoče cenzorjev." (Vir: 17) 

 

[Vse]

"Britanci so iz Kitajcev naredili zasvojence V 19. stoletju so bili Britanci tako navdušeni nad svilo, porcelanom in čajem iz Kitajske, da so si z uvozom od tam ustvarili ogromen trgovinski primanjkljaj. Kitajska je zahtevala plačilo v srebru in da bi si to lahko privoščila, je Britanska Vzhodnoindijska družba začela tihotapiti opij na Kitajsko. Ko so kitajske oblasti ugotovile, da se med prebivalstvom širi zasvojenost z opijem, so tihotapske poti pretrgale in nabavo opija prepovedale. Velika Britanija je v povračilo tja poslala svojo mornarico in Kitajsko porazila v dveh tako imenovanih opijskih vojnah (1840-1842 in 1856-1860). Kitajska je bila prisiljena dovoliti uvoz opija in Hongkong prepustiti Britancem. Kar tretjina od 300 milijonov prebivalcev je postala zasvojena od mamil in cesarjeva moč je oslabela." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Izčrpavajoče vojne Od leta 1927 je na Kitajskem divjala državljanska vojna med komunisti in nacionalisti. Šele ko je leta 1937 Japonska napadla Kitajsko, sta se sprti strani združili in sklenili začasno premirje. Po drugi svetovni vojni je državljanska vojna ponovno izbruhnila." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Komunisti so dobili orožje od Sovjetske zveze in leta 1949 zmagali v državljanski vojni. Vodja nacionalistov Čankajšek je s približno milijonom privržencev pobegnil na otok Tajvan, kjer je skoraj diktatorsko vladal do svoje smrti. Leta 1996 so imeli na Tajvanu prve demokratične volitve in se vse od takrat upira ponovni združitvi s Kitajsko." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Priključitev Tibeta Oktobra 1950 je 40.000 kitajskih vojakov prestopilo mejo z neodvisno državo Tibet. Invazija je privedla do bitke pri Čamdoju, kjer naj bi bilo po poročanju kitajskih oblasti ubitih 5738 tibetanskih vojakov. Mao Cetung je nato Tibet priključil Kitajski, a mu je pustil delno avtonomijo. Devet let pozneje je bila avtonomija ukinjena." (Vir: 26)
 

[Vse]

"'Veliki skok naprej,' Mao Cetung je želel svojo obubožano, pretežno ruralno deželo spremeniti v industrijsko velesilo. V obdobju tako imenovanega velikega skoka naprej si je moralo vseh 23 kitajskih provinc prizadevati za proizvodnjo čim večjih količin železa, jekla, cementa in drugih industrijskih surovin. Da bi dosegli te ambiciozne cilje, so bili vsi - od pisarniških uslužbencev do kmetov - prisiljeni živeti v komunah in delati v industriji. Posledica teh ukrepov je bil izrazit upad proizvodnje hrane, ki je povzročil lakoto, zaradi katere je življenje izgubilo 20-55 milijonov prebivalcev." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Na Kitajskem obdobje od leta 1840 do 1945 imenujejo »stoletje ponižanja«, saj je bil mogočni imperij v tem času prisiljen dovoliti trgovino z opijem, se odpovedati Hongkongu in živeti pod japonsko okupacijo. Vse od konca druge svetovne vojne si tako prizadevajo postaviti se nazaj na noge in ponovno postati svetovna velesila." (Vir: 26)
 

[Vse]

Kršenje pravic Hongkonžanov
"Leta 1997 se je iztekel 99-letni britanski najem Hongkonga. Mesto-država je ponovno postalo del Kitajske, njegovih 6,5 milijona prebivalcev pa je dobilo avtonomijo. A leta 2014 se je izkazalo, da komunistični režim v Pekingu ne spoštuje dogovora in je med drugim zahteval, da pred volitvami za vodjo administrativne uprave (vlade) odobri kandidate za ta položaj. Protesti proti tej potezi so trajali 79 dni. Leta 2019 je Peking poskušal doseči tudi, da Hongkong sprejme zakon, ki bi sčasoma lahko privedel do sojenja državljanom Hongkonga drugje na Kitajskem. Na ulice se je zgrnilo vsaj milijon protestnikov in zakon so za nedoločen čas umaknil." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Kulturna revolucija« Po neuspehu »velikega skoka naprej« je vajeti pri stabilizaciji kitajskega gospodarstva prevzel Deng Xiao-ping. Leta 1966 je Mao Cetung kitajske študente pozval, naj aretirajo njegove politične nasprotnike - in vsakogar, ki ni upošteval navodil v njegovi mali rdeči knjižici. Življenje je izgubilo okoli dva milijona Kitajcev." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Zgodovinski obisk Komunistična propaganda je Kitajce desetletja učila sovražiti «ameriški imperializem«, leta 1972 pa je Mao Cetung na obisk povabil tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona. Kitajska je prekinila odnose s Sovjetsko zvezo, zato si je želel izboljšati odnose z nasprotno velesilo. Državi sta tako ponovno vzpostavili diplomatske odnose in postavili temelje kasnejših ameriških naložb na Kitajskem." (Vir: 26)
 

[Vse]

Podpora ruski invaziji
"Predsednik Xi Jinping je prisegel, da Kitajska ne bo nikoli več ponižana. Od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, je Kitajska podvojila trgovino z Rusijo. Rusom naj ne bi prodajali orožja, ampak surovine za rusko orožarsko industrijo." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Je Kitajska že svetovna velesila?
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so bile ZDA edina svetovna
velesila z močno obrambo in ogromno gospodarsko močjo. Kitajska se
jim danes naglo približuje, nekateri strokovnjaki pa menijo, da je že tam, …" (Vir: 26)
 

[Vse]

Je Kitajska že svetovna velesila - da.
"1 V zadnjih desetletjih je kitajski trgovinski presežek v poslovanju z drugimi državami državi zagotovil gospodarsko rast, s katero se lahko primerjajo le redke države. Kitajska ima za več kot 3000 milijard evrov deviznih rezerv. Za primerjavo: devizne rezerve ZDA znašajo 37 milijard evrov.
2 Z vidika tehnologije je Kitajska naredila kvantni skok. Industrija se je iz tega, da je bila ,,cenena delavnica sveta,,, spremenila v državo, kjer se uporabljajo najsodobnejše tehnologije.
3 Napreduje tudi kitajski Projekt svilne poti. Cilj projekta je ustvariti plovne in trgovske poti po kopnem na vse konce sveta. Vanj je vključenih že najmanj 150 držav. Da bi okrepila svoj položaj, Kitajska prav tako po vsem svetu kupuje rudnike, železnice in pristanišča." (Vir: 26)
 

[Vse]

"Ponižujoč poraz proti Britancem v opijskih vojnah v 19. stoletju in brutalna japonska okupacija v 30-ih in 40-1h letih prejšnjega stoletja sta še vedno globoko zakoreninjena v kolektivnem spominu prebivalcev Kitajske, dodatno grenkobo pa je prispeval komunistični eksperiment pod Mao Cetungom. A v zadnjih 50 letih se je Kitajska iz zaostale kmetijsko orientirane družbe spremenila v gospodarsko velesilo je obljubila, da ne bo nikoli več poražena." (Vir: 26)