Vesolje - 2.0

[Vse]

"… planet, ki se ga je prijelo ime Planet Kuiperjevega pasu, zaenkrat obstaja le v simulacijah, …" (Vir: 37)
 

[Vse]

Vesolje se krči in prerodi
"Trije ameriški raziskovalci so izračunali, da se bo vesolje čez 65 milijonov let nehalo širiti,
100 milijonov let kasneje pa se bo začelo krčiti.
Njihova teorija mehkega odboja napoveduje, da bo iz ostankov starega takrat nastalo novo vesolje." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Danes: Pospešeno širjenje
Teorija napoveduje, da je gonilo širjenja vesolja dinamična različica temne energije. Kvintescenca je bila doslej odbojna in je prevladala nad težnostjo, zato se vesolje širi pospešeno." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Čez 65 milijonov let: Kvintescenca izgubi na moči
Ker je kvintescenca dinamična količina, njena jakost ni nujno vedno enaka. Novi izračuni so pokazali, da bi lahko čez 65 milijonov let (rdeči obroč) začela slabeti, vesolje pa se bo širilo vse počasneje." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Čez 165 milijonov let: Prevlada težnost
Čez 165 milijonov let, 100 milijonov let po začetku zaviranja, se bo širjenje vesolja povsem ustavilo. Takrat bo težnost prevladala nad kvintescenco. Toplota bo raztrgala vso snov, zato bodo galaksije in črne luknje izginile." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Čez 1 milijardo let: Vesolje se spet širi
Čez približno eno milijardo let, dolgo po tem, ko se bosta snov in energija strnili v eno točko, kot napoveduje teorija o velikem poku, se bo zgodba ponovila in nastalo bo novo vesolje. Vsako naslednje vesolje bo veliko večje od prejšnjega." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Kako se bo vesolje končalo?
Odgovor je odvisen od tega, katera kozmološka teorija je pravilna.
Večina astronomov se strinja, da je vesolje nastalo z velikim pokom in se od takrat neprestano širi. Njihova mnenja o usodi, ki čaka vesolje, pa so veliko bolj deljena.
Nekatere teorije napovedujejo, da se bosta snov in energija še naprej raztezala, dokler ne bo od vesolja ostalo nič drugega kot ledeno mrzla tema brez žarka svetlobe. Druge pravijo, da se bo vesolje skrčilo in končalo življenje v ognjemetu trkov zvezd.
Vse teorije pa imajo skupno to, da konec vesolja napovedujejo šele čez več bilijonov let. Tako je vsaj bilo do nedavnega. , - Pred kratkim so trije astrofiziki z univerz Princeton in New York razvili teorijo, ki pravi, da bo konec veliko prej. Izračunali so namreč, da se bo vesolje že čez 6.5 milijonov let vse počasneje širilo, kasneje pa se bo smer širjenja obrnila in galaksije se bodo začele znova medsebojno približevati. Druga, še bolj srhljiva teorija pa napoveduje, da bi se lahko vesolje končalo kadarkoli, konec pa se nam morda že približuje s svetlobno hitrostjo." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Od leta 1998 vemo, da se širi pospešeno - galaksije se razmikajo s čedalje večjo hitrostjo." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Če temna energija v resnici obstaja, se - vsaj trenutno - vede kot neke vrste obratna težnost, zaradi katere se snov odbija, namesto da bi se privlačila." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Po enih teorijah je temna energija dinamično skalarno polje, ki ga pogosto imenujemo kvintescenca in ki ga najdemo povsod v vesolju." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Od velikega poka je bila kvintescenca vedno odbojna, v zadnjih petih milijardah let pa je bila dovolj močna, da je pospeševala širjenje vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, pa je še neznanka. Predstavljamo najbolj priljubljene teorije o koncu vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Velika zaledenitev
Vesolje bo umrlo od mraza Zaradi širjenja vesolja se gostota snovi in energije v vesolju vse bolj manjša, povprečna temperatura pa se zato približuje absolutni ničli. Čez en gugal let (ena in sto ničel) bodo izhlapele še zadnje črne luknje. Od takrat se nikoli več ne bo zgodilo nič." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Prve galaksije so nastale v obdobju, ki mu astronomi pravijo kozmična zora - 380.000 let po velikem poku. Prvi atomi vodika in helija so se zbrali v ogromne oblake plina, občasno pa se je del teh sesedel pod lastno težo. Tako so nastale prve zvezde in majhne galaksije. Novonastale galaksije so se lahko začele širiti tako, da so iz svojega okolja privabile več plina in tvorile več zvezd ali pa tako, da so se združile z ostalimi zgodnjimi galaksijami." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Rimska cesta vsebuje na stotine milijard zvezd in se razteza 100.000 svetlobnih let." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Vesolje je mojster recikliranja. Plin in prah v medzvezdnem prostoru se akumulirata v oblakih, ki se sčasoma sesedejo pod lastno gravitacijo. Rodijo se zvezde, obkrožene s planeti in asteroidi. Zvezde med življenjem kurijo gorivo v svojem trebuhu, pri čemer z zlivanjem pretvarjajo lažja atomska jedra v težja." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Proti koncu življenja nekatere zvezde izgubijo ovojnico, druge eksplodirajo kot supernove - v obeh primerih del zvezde odpihne v medzvezdni prostor, kjer nato čaka, da postane del nove generacije zvezd." (Vir: 106)
 

[Vse]

Čas
Einstein-Rosenove mostovi oziroma črvine
"Delujejo kot potovalni portali za časovne popotnike, če jih ti uspejo najti. Črvine še nikoli niso opazili, toda leta 2022 so jo raziskovalci simulirali s kvantnim računalnikom. Četudi črvine res obstajajo, se lahko porušijo hitreje, kot bi lahko prišli skozi njih. In potem bi bili za vedno podvrženi neizprosnemu minevanju časa." (Vir: 37) 

 

[Vse]

Čas
"17 mikrosekund - čas, ki ga je treba dodati dolžini leta na leto, saj se vrtenje Zemlje postopoma upočasnjuje." (Vir: 37) 

 

[Vse]

"Bližnje srečanje s Soncem
… gre za zgornjo atmosfero Sonca, znano kot korona – visoke več kot milijon stopinj Celzija, medtem ko ima površje Sonca 5500 stopinj Celzija." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Astronomi Sonce uvrščajo med zvezde glavnega niza, tipa G, oziroma med rumene pritlikavke, čeprav rumeni sij, ki ga vidimo, dobi šele ob prehajanju skozi atmosfero, sicer je bel. Ima premer 1,39 milijona kilometrov, torej je kar 109- krat širše od Zemlje, a je v primerjavi z nekaterimi orjakinjami, če upoštevamo samo velikost, pravi palček." (Vir: 106)
 

[Vse]

"V fotosferi ali na površju, ki seveda ni trdno tako kot na Zemlji, ampak ga sestavlja od 300 do 400 kilometrov debela plast vročih plinov, je temperatura okoli 5500 stopinj Celzija, od tam pride k nam največ svetlobe." (Vir: 106)
 

[Vse]

Sonce
"Nato vstopimo v korono, kjer je gostota plina zelo majhna, ima pa temperaturo od milijona do kar deset milijonov stopinj Celzija." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Leta 1851 je francoski fizik Foucault z nihalom pokazal, da se Zemlja vrti, a so znanstveniki šele leta 1997 ugotovili, da se Zemljino jedro vrti hitreje od preostalega dela planeta." (Vir: 37) 

 

[Vse]

"Leta 1851 je francoski fizik Foucault z nihalom pokazal, da se Zemlja vrti, a so znanstveniki šele leta 1997 ugotovili, da se Zemljino jedro vrti hitreje od preostalega dela planeta." (Vir: 37) 

"Vzrok za to še ni znan. Nekateri menijo, da gre za posledico vpliva močnih magnetnih polj, ki jih proizvaja zunanji, tekoči del zemeljskega jedra. Polja povzročajo navor, zaradi katerega se jedro vrti hitreje, podobno kot izmenična magnetna polja poganjajo električni motor." (Vir: 37)