Evtanazija

[Vse]

A. Ihan: "In vse to za nekaj deset primerov na leto. V Avstriji so imeli v letu dni 108 odobrenih prošenj in le devet prosilcev se je usmrtilo. Pri takem številu bi pri nas zadoščala ena sama ekipa, ki bi jo organizirali zunaj zdravstvene službe, morda kar v okviru Srebrne niti." (Vir: 17)
 

[Vse]

B. Marolt Meden: "Pri nas gre za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ki je dana kot možnost takrat, ko bolan človek izrazi željo, da bi rad končal življenje, ker nima možnosti za ozdravitev. Temu sledi mnogo postopkov: željo lahko pove osebnemu zdravniku ali letečemu zdravniku. Komisija preveri, ali je njegovo zdravstveno stanje res tako hudo, da ne dopušča izboljšanja. Mislim, da bi vsak moral imeti pravico, da se odloči za končanje življenja, če je tako hudo. Ne da zdravniki pravijo, da bodo pacientu pomagali in dajali protibolečinsko terapijo, ki ni v vseh primerih dovolj uspešna. Ti postopki dolgo trajajo in vmes si lahko premisliš. Zdravstvena stroka naj predpiše učinkovino, ki si jo sam vstaviš v telo, da umreš. Ne usmrti te nekdo drug, ampak se samo usmrtiš." (Vir: 31)
 

[Vse]

B. Marolt Meden: "Veliko je nasprotovanja s strani zdravnikov zaradi Hipokratove prisege, ki pravi, da morajo pomagati pacientom. Ampak ta pomoč je lahko razumljena tudi tako, da jim olajšajo bolečino in upoštevajo njihove želje, njihovo avtonomijo." (Vir: 31)
 

[Vse]

B. Marolt Meden: "Doma ne moreš nastaviti infuzije, v bolnišnicah pa ni prostora, saj vemo, kakšne težave so s sprejemom v bolnišnico.
Moramo sprejeti ta zakon in omogočiti to pravico tistim, ki si jo želijo imeti." (Vir: 31)
 

[Vse]

Srebrna nit: "Izostreni so bili pogoji za odobritev pomoči, pri čemer so sedaj izrecno izključeni bolniki z akutno duševno motnjo. V vseh primerih obvezno sodeluje psihiater, ki zagotavlja, da je bolnik sposoben odločati o sebi. Nepristranskost postopka zagotavlja podpis prošnje za pomoč in informirane izjave pred notarjem. Prepoved nagovarjanja k prostovoljnemu končanju življenja pa izključuje možnost evtanazijskega mobinga." (Vir: 27)
 

[Vse]

T. Strehovec: "Pri evtanaziji gre v resnici za konkreten in hoten medicinski uboj človeka, ki hudo trpi." (Vir: 33)
1. Dr. Strehovec: opredelitev je jasna in (skoraj) nepotrebna.
2. Ste moralist, zato bi pričakoval (vsaj) kakšno moralno presojo (in po možnosti brez floskul).
3. Žalostno je, da teologija ne zmore kaj (več) povedati.
 

[Vse]

T. Strehovec: Najprej zavestno uporabljajmo pravilne besede - namesto o evtanaziji vedno govorimo o 'medicinski zastrupitvi bolnika'. (Vir: 33)
1. Zakaj od "besed(ičenja)" raje ne preidete k vsebini?
2. Prav, to je bilo "najprej". Toda "naprej" pa niste nič (več) povedali.

 
 

[andreja]

B. Ošlaj: Ozek nabor, ki še ostane - tudi tisto je mogoče reševati drugače.
Recimo, da povečanje doze pomirjeval lahko tudi povzroči smrt. Ta smrt je še vedno posledica zdravljenja. Ne pa posledica naklepne usmrtitve.
In ni vezana na zakonodajo, ki odpre cel kup zadev, ampak ostane kot intimna zadeva med pacientom, zdravnikom in svojci.
In smrt ostane intimni dogodek. (Ne pa da se s tem ukvarjajo mediji ...). (Vir: 43) 

Evtanazija je strogo prepovedana. Potem se pa išče variante, ki so kakor v redu.
Če mu daš preveliko dozo kot zdravljenje (da ga boš pozdravil) in zaradi tega umre, je to po njegovem v redu.
Če mu pa daš preveliko dozo, ker mu želiš pomagati, da bi nekdo umrl, pa to ni več v redu, po njegovem.
 
 

[andreja]

Zagovorniki evtanazije: saj teh primerov je zelo malo.
B. Ošlaj: Torej jih obravnavajmo kot posamezni primer, ne skozi zakonodajo.
Pravzaprav pa je to protislovje zagovornikov evtanazije. Za izjemne primere se ne dela ali pa spreminja zakonodaja.
Drugače bo pa izjema postala pravilo, zakon norma. (Vir: 43) 

Če ni zakonodaje, je to protizakonito.
Ampak: ker potem bi se to pa že zdaj delalo.
 

[andreja]

M. Zwitter: "Zdravniške organizacije so enotno proti sprejemu takega zakona. ... 

Tisti, ki to izjavljajo, še nikoli niso tako trpeli.

 
 

[andreja]

"Predvsem je tukaj treba povedati, da takšna zakonodaja odpira prostor za zlorabe. ... 

Zakonodajalec preko "zlorabe" tisočim ljudem prepreči, kar bi jim olajšalo.
 
 

[Vse]

B. Beović: "Slabo imamo razvito paliativno oskrbo. Sicer je vrhunska v tistem majhnem delu, kjer jo imamo, ampak v resnici nedostopna številnim državljanom. Res je skrajno neetično uvajati evtanazijo v takem primeru. Sploh se mi zdi, da je evtanazija v družbi razumljena kot neke vrste napredek, pri čemer se hitro pojavi asociacija recimo na evgeniko ..." (Vir: 19)
 

[Vse]

J. Vodičar: "V današnjem svetu se poraja kopica moralnih izzivov in vprašanj, od evtanazije dalje, na katera ni več mogoče odgovarjati le z dogmatično teologijo ali biblično, kot je bilo včasih, treba je dati nove odgovore, ..." (Vir: 19)
1. Ali se gospod teolog dekan posluša? Pa saj (na velikansko) žalost ne zmorejo nič povedati (ne le govori-či-ti) na to temo.
 

[Vse]

"Modri ljudje že od nekdaj vedo, da je življenje nekaj vredno, dokler nam zagotavlja vsaj minimalno kakovost bivanja. Ko se sprevrže v eno samo boleče in neznosno trpljenje, to ni več človeka vredno življenje. V tem primeru je lahko dostojna, neboleča in hitra smrt rešitev." (Vir: 46)
 

[Vse]

»Predvidevamo, da bo pomoč pri dostojnem končanju življenja v naši državi zahtevalo med trideset in petdeset ljudi na leto,« (Vir: 46)
 

[Vse]

»Drugače je, če neznosno trpijo in jim tudi pomoč z zdravili in paliativno oskrbo ne pomaga. Strah jih je tudi, da bi izgubili samostojnost ter zmožnost opravljanja tistih stvari, ki so jim v življenju dajale smisel,« (Vir: 46)
 

[Vse]

Zelo veliko (dobrih) informacij, razlogov (za oziroma proti) lahko spremljamo na rtvslo, 22.5. 2024.
Naslov oddaje: Referendum 2024: Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
 

[Vse]

"Ni res, da je mogoče pri vseh boleznih z dobro nego odpraviti vse telesno in duševno trpljenje." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Nekateri ljudje dajejo prednost svoji avtonomiji pred življenjem brez nje in se želijo posloviti od svojcev in prijateljev takrat, ko je pravo slovo sploh še možno. Moramo jim omogočiti, da v skladu s svojim prepričanjem umrejo pravočasno in ne prepozno." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Evtanazija je, ko zdravilo vbrizga zdravnik, pri samomoru z zdravniško pomočjo posameznik sam izvede dejanje, zdravilo pa mu predpiše zdravnik." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Pacientom, ki prestajajo neznosne muke, lahko v določenih primerih priznamo stisko in brezup le tako, da jim omogočimo čim krajšo in čim manj mučno umiranje,« tudi poudarja zagovornik evtanazije." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Pravnik Borut Stražišar: Premalo poudarka je na posameznikovem dojemanju kakovosti življenja in preveč vsiljevanja splošnega razumevanja kakovosti življenja.
Tako Stražišar naprej zapiše, koliko je kakovostno življenje terminalnega bolnika z rakom, ki zaradi uporabe opioidov prespi več kot 70 odstotkov dneva?" (Vir: 13)
 

[Vse]

Zakon o pacientovih pravicah pravi, da ima o odločitvi za medicinske posege, ki se jim podvrže, odločilno vlogo pacient.
"Vendar pa volja pacienta, ko gre za njegovo željo po skrajševanju življenja zaradi neznosnih muk, ni več zakonsko podprta.
Nepripravljenost zdravnikov in družbe, da bi sprejeli možnosti uvedbe evtanazije, prekinja logiko, ki jo družba nastavlja s ščitenjem pravic bolnikov." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Bolnikova pravica, da odloča o svojem življenju, ne vključuje dolžnosti zdravnika, da bolniku na njegovo zahtevo prekine življenje, saj jo zdravnik lahko zavrne s pravico do ugovora vesti. Evtanazija ne more odvezati zdravnikov od spoštovanja pradavnega načela o nedotakljivosti človeškega življenja." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Ne »samo Hipokratova prisega, ki je danes ritual, saj je večini njenih določil mogoče ugovarjati in jih zdravniki tudi ne upoštevamo, tudi moderna Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja.«
Pa tudi »zdravorazumski razmislek o poslanstvu zdravniškega poklica, ki rešuje življenja, vsaj na prvi pogled ne pušča prostora za evtanazijo,« pojasnjuje upokojeni zdravnik.
»Njeno ostro zavračanje je s stališča zdravnika samoumevna in etična, pa tudi udobna pozicija, saj jim omogoča, da vsako razpravo o njej brez posebnega miselnega napora takoj lahko tudi zavrnejo.
Zdravniki, ki sprejemajo evtanazijo, zavračajo absolutno zavezo ohranjanju življenja, če to pomeni podaljševanje trpljenja in agonije, in pri svoji presoji upoštevajo tudi svojo drugo zavezo, da morajo bolniku lajšati duševno in telesno trpljenje." (Vir: 13)