Črne luknje

[Vse]

SORODNE TEME
Naravoslovje: Vesolje
 
 

[Vse]

"Črne luknje, tudi supermasivne, so v astronomskem merilu zelo majčkeni objekti; na primer, črna luknja z maso milijon Sončevih mas ima polmer, ki je le štirikrat večji od polmera Sonca ...
Največje znane supermasivne črne luknje so torej primerljive z velikostjo Osončja (nekaj svetlobnih ur), kar je majčkeno z velikostjo galaksij (naša Galaksija ima premer sto tisoč svetlobnih let) ..." (Vir: 42)
1. Kaj pomeni "z maso milijon Sončevih mas" - da je imela "nekoč" (kot zvezda) takšno maso (ali je masa nekako enakovredna tudi primerljivemu polmeru: ali imajo zvezde z enako maso kot Sonce približno enak polmer)?
2. Čeprav je črna luknja "majhna": kako "hitro" (morda: do katere oddaljenosti) zmore požirati vse okrog sebe?
3. Se črne luknje s "požiranjem" povečujejo oz. so zaznane ali vsaj preračunane kakšne spremembe zaradi tega?
 

[Vse]

"Črni luknji, ki sta trčili, sta imeli masi 66 in 85 Sonc, astronomi pa so izračunali, da sta se zlili v novo črno luknjo z maso 142 Sonc.
To pomeni, da se je zaradi trka masa devetih Sonc spremenila v energijo, ki se je sprostila v vesolje." (Vir: 37)
1. 66 + 85 Sonc = 141 Sonc - 9 = 132 Sonc.
Vendar nastane za 142 Sonc "materiala".
 
 

[Vse]

"Manjše črne luknje nastanejo, ko se sesede zvezda, ki ima manj kot 60 Sončevih mas. Če je zvezda težja od 60 Sonc, ne postane črna luknja, ampak eksplodira." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Astronomi menijo, da so v mladem vesolju nastajale črne luknje z maso velike gore, ki so majhne kot atomi.
Črne luknje z maso ene zvezde: Takšne črne luknje nastanejo, ko izgori in se sesede zvezda z maso od 5 do 60 Sonc. Če je zvezda težja, se raztrga na kosce in ne postane črna luknja.
Srednje velike črne luknje: Imajo med 100 in 100.000 Sončevih mas. Nastanejo, ko se dve ali več črnih lukenj z maso ene zvezde združijo v novo, večjo črno luknjo.
Supermasivne črne luknje: Imajo več kot milijon Sončevih mas in verjetno ležijo v središčih večine galaksij. Nastanejo hkrati z galaksijo, v katere središču ležijo." (Vir: 37)

[Vse]

Po izračunu naj bi bila masa devetega planeta šestkrat večja od zemeljske, kar pomeni, da gre za peti največji planet v našem osončju.
Najbolj so se uveljavile tri teorije:
- deveti planet sploh ne obstaja;
- devetega planeta še nismo uspeli opaziti;
- gre za majhno črno luknjo (Vir: 37)
 

[Vse]

"Če bi v Osončju obstajal črna luknja z maso šestih Zemelj, ne bi bila zelo velika - v premeru bi merila okoli 11 centimetrov, torej približno kot manjša grenivka." (Vir: 37)
 

[Vse]

Večina črnih lukenj nastane po smrti in kolapsu velikih zvezd.
"Takšne črne luknje imajo maso med 3 in 65 Sončevih mas.
Poleg teh pa obstajajo še supermasivne črne luknje, ki ležijo v središču velikih galaksij in v katerih je združena masa več milijonov ali celo milijard zvezd." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Majhne črne luknje z maso planetov v današnjem vesolju ne morejo nastajati.
Če obstajajo, to pomeni, da so nastale v prvi sekundi zgodovine vesolja, ko je bilo vesolje še zelo majhno in gosto.
Nihče ne ve, ali ta vrsta črnih lukenj sploh obstaja, če pa je deveti planet zares črna luknja, je gotovo ena tistih, ki so nastale ob začetku vesolja." (Vir: 37)
 

[Vse]

"… nekateri fiziki menijo, da je skrivnostna temna snov (nevidna snov, ki predstavlja 85 odstotkov vse snovi v vesolju) sestavljena prav iz takšnih črnih lukenj." (Vir: 37)
 

[Vse]

S. Hawking je pokazal, da črne luknje niso povsem črne, ampak lahko v skrajnem primeru celo eksplodirajo.
Pojav se sedaj po njem imenuje Hawkingovo sevanje. (Vir: 18)
 

[Vse]

Singularnost je, ko se gravitacija tako krepi, da se premer nazadnje skrči do ničle, gostota pa do neskončnosti.
V območju okoli singularnosti je ubežna hitrost večja od svetlobne. (Vir: 67)
1. Torej obstaja hitrost, ki je večja od svetlobne hitrosti.
 

[Vse]

"Leta 1971 je Stephen Hawking izpeljal ugotovitev, da so se v zelo zgodnji fazi vesolja, ko je bilo staro manj kot sekundo, lahko v črne luknje sesedala tudi telesa z veliko manjšo maso.
Čim bolj vroče je bilo vesolje, tem manjša masa je bila potrebna za nastanek črne luknje, tako da so lahko zelo kmalu po prapoku nastale zelo drobne črne luknje.
Te prvobitne črne luknje naj bi imele zelo drugačne lastnosti od današnjih ..." (Vir: 67)
1. Kakšne drugačne lastnosti?
 

[Vse]

"Trdili so, da naj črna luknja po definiciji ne bi mogla imeti temperature.
Bekenstein pa je o tem še naprej imel pomisleke." (Vir: 67)
1. Da snov (četudi "črna") ne more imeti temperature, je "čudno".
2. Po definiciji (fizike) marsikaj ne drži (vsepovsod, po vesolju): npr. njutnovi zakoni, ajnštajnovi (tudi ne več) ... tudi S. Hawking se je v marsičem "premislil".
 

[Vse]

Hawkingu trditev Bekensteina ni bila všeč: "Le kako bi bilo mogoče, da črna luknja oddaja delce? Ugotovil je, da odgovor leži v načelu nedoločenosti, navideznih delcih in nenavadnem svetu dogodkovnega obzorja." (Vir: 67)
1. (Tudi meni ni jasno, kaj se je pravzaprav hotelo povedati - ker ni razlage: zakaj naj bi torej oddajala delce?)
Hawking je tudi priznal, da je izgubil stavo glede ponikanja informacije v črnih luknjah.
2. (Želim so-priznati, da so bili tudi geniji ...)
 

[Vse]

(Tole je napol pojasnilo: )
Dogodkovno obzorje deluje kot rezilo, ki prereže vezi med navideznimi delci ... ta lahko prosto odleti v vesolje kot stvarni delec. Tako razvezani navidezni delci so vir sevanja ..." in je imenovano po Hawkingu. (Vir: 67)
 
 
 

[Vse]

"Ker lahko črne luknje oddajajo Hawkingovo sevanje, lahko torej izgubljajo maso, se krčijo in nazadnje izhlapijo." (Vir: 67)
1. Ta "nazadnje" zna biti res skoraj "nazadnji" dogodek.
"Pojasnilo pravi, da ob ločitvi para navideznih delcev na dogodkovnem obzorju v črno luknjo pade delec z negativno energijo.
Ko črna luknja pogoltne delec z negativno energijo, se torej ta energija (in torej tudi masa, ki je po Einsteinu njen ekvivalent) od nje odšteje.
Ko črna luknja zaradi 'odštevanja energije' izgublja maso, se ji dogodkovno obzorje krči. Hitrost krčenja je odvisna od količine sevanja, ki jo oddaja črna luknja, ta pa je odvisna od velikosti črne luknje. Čim večja je ... tem nižjo temperaturo (ima), to pa pomeni, da seva manj in se počasneje krči."
2. (Tu manjka tudi slovar izrazov.)
3. (Če piše "to pomeni", ne pomeni razlage oziroma, da gre za logično izpeljavo.)
 

[Vse]

"Supermasivna črna luknja z maso dvajsetih milijonov Sonc drvi iz svoje galaksije in za sabo vleče orjaško verigo zvezd." (Vir: 37)
 

[Vse]

"Lahko črna luknja zapusti domačo galaksijo? Ker so astronomi nedavno opazili črno luknjo, ki z vrtoglavo hitrostjo drvi iz galaksije, vse kaže, da je to mogoče." (Vir: 37)
 

[Vse]

Ugotovili so, da je pramen dolg več kot 200.000 svetlobnih let - torej dvakrat toliko kot naša galaksija. (Vir: 37)
 

[Vse]

"Znanstveniki so sprva precej dvomili o svojem odkritju, saj supermasivne črne luknje pogosto »izstreljujejo« curke, ki so na moč podobni odkritemu pramenu svetlobe. A takšni curki z razdaljo od izhodišča oslabijo, medtem ko za odkriti pramen velja, da postaja močnejši z razdaljo od središča galaksije. Curki, ki prihajajo iz črnih lukenj - se pahljačasto razpršijo, odkriti pramen svetlobe pa je raven.
Pojav zato ustreza razlagi, da gre za črno luknjo, ki je zapustila svojo galaksijo in za katero nastaja pramen novih zvezd.
Astronomi se seveda sprašujejo, kako je lahko orjaška črna luknja zapustila svojo galaksijo. Najbolj verjetna razlaga je, da jo je iz galaksije izstrelilo zaradi učinka gravitacijske frače. To se lahko zgodi, če se v neposredni bližini znajdejo tri velike črne luknje s približno enakimi masami. Čez čas začneta dve takšni črni luknji krožiti ena okoli druge, tretjo pa z zelo visoko hitrostjo izstreli iz skupine." (Vir: 37)