Medicina, zdravniki, zdravje, bolezen (splošno) - 1.0

[Vse]

"Če zdravnikom, katerih osnovna naloga je reševanje zdravstvenih težav drugih ljudi, naložite ogromno administrativnih opravkov, jih degradirate v uradnike." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Sama sem v preteklosti vse delala sama, zdaj pa moram imeti nekoga, ki se ukvarja le z administracijo, ker preprosto ne zmorem. Kot zasebnica sem dolžna spremljati vse spremembe, nove zakone, nove zahteve, vnašati vse podatke, poskrbeti za izvedbo ..., dan pa ima le 24 ur." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Novi minister za zdravje je napovedal, da bo skušal urediti sistem tako, da bo usposobil vodstveni kader bolnišnic, kar bi pripomoglo k racionalizaciji porabe denarja in zmanjševanju izgub. Težave se je torej lotil pri vrhu in pri denarju. Takemu ukrepu ni kaj očitati, morda le to, da se zaradi »zrenja v posamezna drevesa ne vidi gozda." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Bistvo problema pa je drugje - na primarnem nivoju, pri prvem stiku bolnika z zdravstvenim sistemom, pri preobremenjenih specialistih družinske medicine." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Minister bi na to verjetno odgovoril, da gredo vse aktivnosti v nakazano smer, a da se, ti šment, za to mladi zdravniki preprosto ne odločajo." (Vir: 13)
 

[Vse]

»Ekrani nas zaslepljujejo z vso slikovitostjo ponujenih možnosti. Ob tem zahtevano zrenje v računalnik skrajšuje čas terapevtskega stika iz oči v oči med zdravnikom in bolnikom.« (Vir: 13)
 

[Vse]

"Poleg tega Grabar kot najbolj očitno problematiko v tem pogledu omenja prepočasne računalnike, različno dojemljivost kolegov, premalo objektivnih kliničnih podatkov v digitalni obliki za realno vrednotenje kakovosti opravljenega dela, pomanjkanje celovitih digitalnih rešitev.
Ob tem še dodaja, da podatki za nekatere namene kliničnih dejavnosti, predvsem preventivne, niso poenoteni in dovolj pripravljeni za vsakdanje delo." (Vir: 13)
 

[Vse]

Preveč administracije
"Ob procesu digitalizacije zdravstva Grabar tako opozarja na preveliko razhajanje med »digitalno prakso in vrhunsko klinično medicino, ki digitalni pristop postavlja v ozadje. Počasne digitalne naprave, zastarele poti dostopanja, premalo poudarjene prednosti in možnosti nekaterih digitalnih postopkov pa so privedle do situacije, ko zdravniki, kot pojasnjuje sogovornik, takšne rešitve dojemajo kot zamudne, obenem jih odmikajo od bolnikov ter njihovih potreb, za povrh pa jim nalagajo še nepotrebno administracijo.
Ob tem tudi pojasnjuje, da digitalne rešitve zajemajo le ozko področje. Prepočasna digitalizacija tako pogosto zahteva tudi ohranjanje starih praks in načinov dela, torej kdaj tudi dvojni pristop." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Vendar pa je ob vpeljavi digitaliziranih rešitev v medicinsko prakso, kot pravi Jana Šimenc, z instrumentalnim načinom uvedbe sprememb »od zgoraj navzdol« med zdravniki manj zadovoljstva.
Občutek imajo, da izgubljajo del avtonomnosti in strokovne neodvisnosti pri odločanju. Algoritmi določajo potek dela in odločajo o izbirah, postavljajo prioritete ter vsiljujejo logiko razmišljanja in delovanja.
V ospredje so potisnjeni natančno beleženje, nadzor, finančni prihranki, optimizacija časa in delovnih procesov. Vse bolj narašča birokratizacija, digitalna realnost pa neposredno vstopa v odnos z bolniki." (Vir: 13)
 

[Vse]

"Čas jim jemlje izpolnjevanje zahtevanih elektronskih oken, ki so v nekaterih primerih nepotrebna in nepomembna, vendar bližnjic v računalniškem sistemu ni. Algoritmi so torej tisti, ki v digitalni družbi normativno preoblikujejo in spreminjajo tudi medicinsko prakso ter razmerja med zdravnikom in bolnikom." (Vir: 13)
 

[Vse]

Ali je v kateri evropski državi zdravstveni sistem, ki bi ga vi kopirali?
A. Ihan: "Bil sem že marsikje in prvo kruto dejstvo je, da je zdravstvo vedno bolje urejeno v bogatejših državah. Tam si lahko uredijo stabilen sistem, na katerega se ljudje in vsi zaposleni v zdravstvu navadijo.
Dvajset ali trideset let traja, da se pri dolgoročno zastavljenem sistemu popravijo najbolj očitne anomalije, ki se pokažejo. Vsak sistem je torej treba jasno zastaviti in potem vztrajati, da se razvije, in pri tem sploh ni tako pomembno, ali je državni ali zavarovalniški ali kaj tretjega. Niti ni sistem nujno povezan z gospodarsko ideologijo tiste države. Recimo, v Združenem kraljestvu imate povsem državno upravljan javni zdravstveni sistem, kjer lahko minister odpusti tako rekoč kateregakoli zdravnika." (Vir: 11)
 

[Vse]

A. Ihan: "Srečno dejstvo je, da v vsej Evropi velja kulturni konsenz, da človek zaradi bolezni ne sme obubožati, in zato si nobena vlada, leva ali desna, nikjer v Evropi ne upa niti pomisliti, da bi ukinila javni in solidarni zdravstveni sistem. Zdravstvo za vse v Evropi že zdavnaj ni več politično vprašanje, ker to volivci pričakujejo, ampak le vprašanje sposobnosti zdravstvenih ministrov, da naredijo korak naprej od prejšnjega ministra.
Pri nas je nerodno, ker je ta kontinuiteta korakanja naprej mnogokrat prekinjena s korakom vstran ali celo nazaj, zato smo zelo počasni in bi danes večina Slovencev, kar zadeva zdravstvo, raje živela v Avstriji. Pa ni bilo vedno tako.
Eden od korakov stran je trenutno tudi vzpostavljanje vzporednega zdravstvenega sistema z dodatnim zavarovanjem proti vrstam. To je posledica napak Cerarjeve vlade, ko je ministrica Kolar začela strašiti zasebne zavarovalnice, da bodo ukinili dopolnilno zavarovanje. Namesto da bi to izvedla, je samo govorila. Zato so takrat začele zasebne zavarovalnice v iskanju obrambnih manevrov vzpostavljati lastno zdravstveno infrastrukturo z odkupi koncesijskih in zasebnih ambulant in klinik." (Vir: 11)
 

[Vse]

A. Ihan: "Zdaj so stvari odvisne od novega zdravstvenega ministra, če bo problem ignoriral, se bo zasebni, samoplačniški sektor z vsako pomanjkljivostjo javnega zdravstva samo krepil.
Po drugi strani pa ima minister glede na svoje kompetence dovolj moči, da zasebne zavarovalnice in njihovo zdravstveno infrastrukturo vključi v javni sistem pod pogoji, ki jih lahko pretežno določi kar minister." (Vir: 11)
 

[Vse]

A. Ihan: "Torej, kateri zdravstveni sistem bi kopirali?
Avstrija je čisto v redu sistem. Vendar mi ne dojamemo, da je pri tako pomembnih in velikih družbenih sistemih potrebna dolgoročna usmeritev, ki mora biti tudi jasno in javno ubesedena in s soglasjem sprejeta.
Pri zdajšnjem ministru vemo le to, da bi želel skrajšati čakalne vrste, ne vemo pa, kaj misli o zavarovalniškem sistemu in o konkretni organizaciji javnega zdravstva za naprej." (Vir: 11)
 

[Vse]

"Ljudje so med epidemijo doživeli vsesplošen stres. Najbolj je to prizadelo ženske. Delo od doma, skrb za otroke, šolanje otrok, gospodinjstvo - vse to je padlo na njihova ramena, tako da nenadoma niso imele več časa zase. To se mi zdi ena najhujših socialnih kazni." (Vir: 11)
 

[Vse]

N. Osenar: "V vseh teh letih v Sloveniji nisem našla nobenega zdravnika, ki, bi se ukvarjal z diagnosticiranjem ali zdravljenjem te bolezni! Zaradi svoje izkušnje menim, da je danes že veliko, da ti ne postavijo napačne diagnoze, ti pripisujejo depresije, da te ne pospravijo v neki predal, ki jim ustreza." (Vir: 11)