Forum VSE

[i]"Ob vnosu prevelikih odmerkov vitamina D se poveča koncentracija kalcija v krvi, kar pripelje do hiperkalciemije. Ta povzroči mišično šibkost in oslabelost, glavobol, slabost in bolečine v kosteh.
Čez čas se zmanjša tek, pojavijo se razdražljivost, polidipsija (povečan občutek žeje) in poliurija (povečano izločanje urina), povišan krvni tlak in srčne aritmije.
Hiperkalciemija lahko vodi do kalcifikacije ledvic in nastanka ledvičnih kamnov.
Vitamin D ni čudežno zdravilo, je pa učinkovina, ki je ključna za ohranjanje zdravja v širokem pomenu besede."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Prenizka raven vitamina D pri odraslih povzroča osteomalacijo (mehčanje kosti), izrazito prenizka raven vitamina D pri odraslih pa vodi do razgradnje kosti.
Zaradi pomanjkanja vitamina D lahko pride tudi do slabše absorpcije kalcija." [/i](Vir: 23)
 

[i]"Vitamin D vpliva tudi na delovanje mišičnih vlaken in s tem preprečuje padce, diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, saj preprečuje razvoj avtoimunskih bolezni in veča odpornost proti okužbam.
Vpliva na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin.
Ugotovili so, da ljudje, ki imajo v krvi več vitamina D, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi kot tisti, ki ga imajo manj.
Vitamin D je torej ključen za ohranjanje zdravja v širokem pomenu besede."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Glavna fiziološka funkcija vitamina D je, da poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati njuno ustrezno koncentracijo v krvi.
To omogoča normalno mineralizacijo kosti in zob, ki je izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Naše telo samo tvori dovolj vitamina D poleti, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože.
Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da kar 4 od 5 odraslih prebivalcev Slovenije 6 mesecev v letu (od novembra do aprila) ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D.
Približno 40 odstotkov udeležencev pa je imelo v krvi premajhno serumsko koncentracijo, kar pomeni pomanjkanje vitamina D."[/i] (Vir: 23)
 

[i]"Glavna naloga vitamina D je preskrba v presnovi kalcija, kar pa za sabo potegne številne procese v organizmu.
Pomanjkanje vitamina D poleg rahitisa v otroštvu in osteoporoze v starosti se lahko izrazi kot bolečine v mišicah in kosteh, slabša odpornost, utrujenost, tesnobnost, depresivnost, povečano izpadanja las, ...
Nenadna previsoka vrednost vitamina D lahko povzroči hiperkalciemijo (previsoko vrednost kalcija v krvi), slabost in bruhanje, močno žejo in povečano uriniranje, izgubo apetita, oslabelost mišic, motnje srčnega ritma, zaprtje, zmedenost, vrtoglavico.
Dlje časa trajajoča previsoka vrednost pa lahko povzroči ledvične kamne, poškodbe ledvic, demineralizacijo kosti, kalcifikacijo arterij in mehkih tkiv ter tudi motnje srčnega ritma.
Zato se priporoča spremljanje ravni vitamina D v krvi. Pred pričetkom jemanja D vitamina je priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom."[/i] (Vir: 104)
 

[i]"Podatki so jasni - razkrivajo namreč, da je telesna neaktivnost neodvisen dejavnik umrljivosti in poveča pojavnost vsaj 17 kroničnih bolezni." [/i](Vir: 43)
 

[i]"Številne raziskave so pokazale, da z dodajanjem vitamina D3 zmanjšamo tveganje za razvoj akutnih okužb dihal, ob pojavu kovidne pandemije pa v so svetu izpeljali številne interventne raziskave, s katerimi so dokazali tudi zaščitno in terapevtsko vlogo vitamina D pri okužbi z virusom SARS-CoV-2. Izkazalo se je da ta vitamin v telesu zavre vnetne molekule (t.i. proinflamatorne citokine) in z njimi povezan sindrom akutne dihalne stiske (ARDS), ki je eden temeljnih dogodkov pri zapletu COVID-19 okužbe.[/i]" (Vir: 43)
 

[i]"Aktivna oblika vitamina D3 namreč aktivira več sto genov, preko njih pa se v telesu izboljša tako prirojeni kot pridobljeni imunski odziv."[/i] (Vir: 43)
 

[i]"Brez dovolj vitamina K2 pa se ne more pravilno uporabiti in prenašati kalcij, ki se vsrka z vitaminom D." [/i](Vir: 27)
 

[i]"Ob jemanju vitamina D3 nujno potrebujemo tudi maščobo (dovolj holesterola), vitamin K2 in magnezij. Magnezij je potreben pri pretvorbi vitamina D v njegovo aktivno obliko (v jetrih, ledvicah, celicah). Če magnezija primanjkuje, se vitamin D ne pretovori v aktivno obliko." [/i](Vir: 27)
 

[i]"Poleti se vsak dan deset do dvajset minut sončimo nezaščiteni na opoldanskem soncu; trajanje deset dni. Ko dosežemo želeno raven, kar ponovno preverimo v laboratoriju, moramo organizmu zagotavljati vzdrževalni odmerek."[/i] (Vir: 27)
1. Kaj to pomeni. npr. koliko sončenja še?
 
 

[i]"Z dnevnim odmerkom 10.000 IU vitamina D3; trajanje dvajset dni."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Vitamin D ima preventivne učinke le v koncentracijah nad 30 ng/ ml. Za terapevtske in preventivne namene so zaželene znatno višje koncentracije."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Vitamin D deluje tudi kot hormon in uravnava številne gene in telesne procese. Vsaka celica ima receptorje za vitamin D in notranje skladiščenje za lastne potrebe.
Za optimalno delovanje zahtevajo ti sistemi znatno višjo raven od 20 nanogramov na mililiter, ki je bila nekoč predpisana.
Telo ne shranjuje vitamina D v maščobnem tkivu, dokler D3 ne doseže raven 40 ng/ ml."[/i] (Vir: 27)
1. Ali naj se (najprej) ravna tako, da se doseže ta raven ...?
 

[i]"Za sedemdeset kilogramov težkega človeka je potrebnih približno 10.000 IU vitamina D, da lahko koncentracijo v krvi poviša za en nanogram na mililiter."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"... danes je ciljna zaželena vrednost D3 v organizmu od 40 do 60 ng/ ml. Če smo bolni - v primeru raka, srčno-žilnih bolezni, trdovratnih kroničnih okužb, na primer neustrezne črevesne flore, raznih črevesnih gliv, kot je Candida albicans, ter drugih resnih bolezenskih stanj, pa so potrebne še višje ravni od 60 ng/ml."[/i] (Vir: 27)
 

"Statistične ocene terapevtskih rezultatov so potrdile, da so potrebni odmerki večkratno višji od uradnih priporočil." (Vir: 27)
 

[i]"... prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, normalni ravni kalcija v krvi, ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic, ohranjanju zdravih zob, delovanju imunskega sistema, ima vlogo pri delitvi celic." [/i](Vir: 27)
 

[i]"Dnevna potreba organizma po D-vitaminu je okoli 4000 IU ali mednarodnih enot. Ob jemanju vitamina D3 nujno potrebujemo tudi maščobo, vitamin K2 in magnezij."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Pozimi tvorba vitamina D v koži ni mogoča nad 35. stopinjo geografske širine, kjer sevanje UVB (290-315 nm) takrat ne more doseči Zemlje. V Sloveniji je to od 5. septembra do 5. aprila, zato moramo takrat uživati dodatek vitamina D3."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Ker se vitamin D3 na koži tvori le pod vplivom UVB-žarkov, ki Slovenijo dosežejo samo v času od 5. aprila do 5. septembra ..."[/i] (Vir: 27)
 

[i]"Simptomi pomanjkanja vitamina D običajno vključujejo bolečine v sklepih, mišicah ali kosteh, utrujenost, pogoste ali intenzivne prehlade, težave z dihanjem in nevrološke simptome, kot so depresija in kognitivne motnje."[/i] (Vir: 13)
 

[i]"Pomanjkanje vitamina D lahko spodbudi razvoj avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis in avtoimunska bolezen ščitnice."[/i] (Vir: 13)