Ekologija: Razumevanje energije

[Vse]

"Menim, da je vloga države, da jasno opredeli prednostna območja za izkoriščanje vetra ter nato tja tudi usmerja investitorje.
Investitor pač mora pokazati, da njegov poseg ne bo bistveno poslabšal stanja." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Če lahko kot posameznik neki poseg povežem z določeno koristjo, naj bo to neposredno plačilo, boljša cesta, novo igrišče ali nižji račun za elektriko, potem bom tak poseg precej lažje sprejel. Obliko te koristi pa je treba opredeliti v fazi načrtovanja posegov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Ravno zato potrebujemo prostorsko načrtovanje, ki nas zlasti skozi presojo alternativnih rešitev do tega dogovora pripelje.
Potem pa je spet stvar odločne države, da na ustrezna območja investicije tudi dejansko usmerja." (Vir: 17)
 

[Vse]

"V Avstriji morajo biti vetrne elektrarne od prebivališč ljudi umaknjene bistveno dlje kot v Sloveniji; nekateri trdijo, da je omejitev 1500 metrov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Rešitev zagate je preprosta. Če je ena stran prepričana, da bosta transport na cestah in betoniranje vetrnih stebrov ogrozita podtalnico, mora druga stran jasno in z dokumenti ter strokovnimi mnenji dokazati, da gre za prazne strahove." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Nedaleč stran, na drugi strani Drave, načrtujejo izgradnjo velike elektrarne, ki naj bi imela 56 vetrnic (po izvornih načrtih naj bi jih bilo še nekaj deset več) in bi proizvajala skoraj 200 MW električne energije, kar naj bi bilo dovolj za 110 tisoč gospodinjstev." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vrnimo se na začetek, k dejstvu, da imamo v Sloveniji le tri vetrnice in da večina ljudi iz krajev, kjer naj bi vetrnice stale, nasprotuje gradnji. Kako naprej?
Investitorji velikokrat ne prepoznajo svoje vloge pri komunikaciji z lokalnim prebivalstvom." (Vir: 17)
 

[Vse]

"A vendar je teza, da so krivi zgolj pohlepni investitorji in nezaupljivi prebivalci, napačna. Predvsem je kriva država, ki piše načrte o zelenem preboju, ne zna pa ustvariti pogojev, v katerih bi bile v okolje ustrezno umeščene vetrne elektrarne rešitev, ne pa del problema." (Vir: 17)
 

[Vse]

L. Cizelj: "V energetiki smo praktično dosegli konsenz, da bomo v prihodnosti potrebovali bistveno več električne energije. Hkrati tudi vemo, da bomo pospešeno opuščali elektriko iz fosilnih goriv, premoga, nafte in zemeljskega plina (metan) torej. Skratka, potrebovali bomo več energije, na voljo pa je bo manj. Energija se bo torej morala podražiti.
Za koliko se bo podražila in kateri vir bo čez dvajset let najcenejši, pa je žal praktično nemogoče zanesljivo napovedati, podobno kot ne znamo zanesljivo napovedati cene kruha ali bencina npr. v januarju 2025. Lahko pa zanesljivo napovemo, da bo najdražja energija tista, ki je ne bomo imeli." (Vir: 19)