Ekologija: Razumevanje energije -1.0

[Vse]

"Menim, da je vloga države, da jasno opredeli prednostna območja za izkoriščanje vetra ter nato tja tudi usmerja investitorje.
Investitor pač mora pokazati, da njegov poseg ne bo bistveno poslabšal stanja." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Če lahko kot posameznik neki poseg povežem z določeno koristjo, naj bo to neposredno plačilo, boljša cesta, novo igrišče ali nižji račun za elektriko, potem bom tak poseg precej lažje sprejel. Obliko te koristi pa je treba opredeliti v fazi načrtovanja posegov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Ravno zato potrebujemo prostorsko načrtovanje, ki nas zlasti skozi presojo alternativnih rešitev do tega dogovora pripelje.
Potem pa je spet stvar odločne države, da na ustrezna območja investicije tudi dejansko usmerja." (Vir: 17)
 

[Vse]

"V Avstriji morajo biti vetrne elektrarne od prebivališč ljudi umaknjene bistveno dlje kot v Sloveniji; nekateri trdijo, da je omejitev 1500 metrov." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Rešitev zagate je preprosta. Če je ena stran prepričana, da bosta transport na cestah in betoniranje vetrnih stebrov ogrozita podtalnico, mora druga stran jasno in z dokumenti ter strokovnimi mnenji dokazati, da gre za prazne strahove." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Nedaleč stran, na drugi strani Drave, načrtujejo izgradnjo velike elektrarne, ki naj bi imela 56 vetrnic (po izvornih načrtih naj bi jih bilo še nekaj deset več) in bi proizvajala skoraj 200 MW električne energije, kar naj bi bilo dovolj za 110 tisoč gospodinjstev." (Vir: 17)
 

[Vse]

"Vrnimo se na začetek, k dejstvu, da imamo v Sloveniji le tri vetrnice in da večina ljudi iz krajev, kjer naj bi vetrnice stale, nasprotuje gradnji. Kako naprej?
Investitorji velikokrat ne prepoznajo svoje vloge pri komunikaciji z lokalnim prebivalstvom." (Vir: 17)
 

[Vse]

"A vendar je teza, da so krivi zgolj pohlepni investitorji in nezaupljivi prebivalci, napačna. Predvsem je kriva država, ki piše načrte o zelenem preboju, ne zna pa ustvariti pogojev, v katerih bi bile v okolje ustrezno umeščene vetrne elektrarne rešitev, ne pa del problema." (Vir: 17)
 

[Vse]

L. Cizelj: "V energetiki smo praktično dosegli konsenz, da bomo v prihodnosti potrebovali bistveno več električne energije. Hkrati tudi vemo, da bomo pospešeno opuščali elektriko iz fosilnih goriv, premoga, nafte in zemeljskega plina (metan) torej. Skratka, potrebovali bomo več energije, na voljo pa je bo manj. Energija se bo torej morala podražiti.
Za koliko se bo podražila in kateri vir bo čez dvajset let najcenejši, pa je žal praktično nemogoče zanesljivo napovedati, podobno kot ne znamo zanesljivo napovedati cene kruha ali bencina npr. v januarju 2025. Lahko pa zanesljivo napovemo, da bo najdražja energija tista, ki je ne bomo imeli." (Vir: 19)
 

[Vse]

"Vsaka energetskopodnebna strategija bi se morala začeti s temeljnim vprašanjem: Koliko energije bomo potrebovali v prihodnje?" (Vir: 106)
 

[Vse]

"S tem se sestavljavci nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov ne ukvarjajo, čeprav bi to moralo biti njihovo izhodišče." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Na svetu je 4,5 milijarde digitalnih uporabnikov s čedalje večjo in trajno uporabo. Vsako minuto opravimo 3,8 milijona spletnih iskanj, pošljemo 41,6 milijona sporočil, gledamo 700.000 ur pretakanja Netflixa, shranimo milijone datotek, tudi fotografije v napravah ali oblaku. Vsa ta uporaba prispeva k ustvarjanju podatkov in porabi energije." (Vir: 106) 

 

[Vse]

"Ogljični odtis digitalnih aktivnosti se nanaša na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, med njimi so brskanje po spletu, pošiljanje e-pošte, uporaba družbenih omrežij, prenosi datotek in gledanje spletnih videoposnetkov. Digitalne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar povečuje njihov ogljični odtis.
Oprema podatkovnih centrov zahteva hlajenje, za to pa tudi veliko elektrike. Potrebe so tako velike, da lahko sosedje organizirajo daljinsko ogrevanje z odpadno toploto." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Internet s podpornimi sistemi vsako leto proizvede 900 milijonov ton ogljikovega dioksida. Po nekaterih raziskavah bo v desetletju internetno omrežje porabilo petino svetovne energije." (Vir: 106) 

 

[Vse]

"Akcijo pa je okrcal urednik revije Monitor Matjaž Klančar, ki meni, da bi, če bi se čiščenja lotilo res veliko ljudi, naredili le drobno razliko. Kot je poudaril, bi se pri zmanjšanju ogljičnega odtisa nekaj poznalo le, če bi nepotrebno navlako brisali iz oblaka, če pa so podatki shranjeni lokalno, torej na računalniku, telefonu ali zunanjem disku, razlike ni. Kot še pravi, bi se bilo za prihranke energije in materialov bolje osredotočiti na to, da bi ljudje manj gledali v telefon in da si ne bi vsako leto kupili novega. Predlaga blokiranje oglasov in neželenih sporočil, prenehanje igranja iger in sprehod namesto Netflixa." (Vir: 106) 

 

[Vse]

"Zato bomo v Sloveniji zgradili vodikovodno infrastrukturo tako, da bomo del obstoječe infrastrukture nadgradili za uporabo izključno z vodikom, delno pa bomo zgradili nove vodikovode. To bo resen investicijski zalogaj, posodobiti bo treba velik del prenosnega plinovodnega sistema." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Kaj pa bioplin in sintetični plini?
V Sloveniji je veliko pobud, vendar pravega preboja na strani proizvodnje še ni. Večina bioplinarn je v težavah, ker so bile prepuščene same sebi." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Tudi osončenost pri proizvodnji elektrike iz sončne energije mora biti boljša, kot je Sloveniji, da je proizvodnja rentabilna. Tu je potreben razmislek." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Znotraj dneva se oblikujeta dve izraziti konici, tako v Evropi kot pri nas - prva je zjutraj, ko vsi vstanemo in se odpravimo v službo. Ta konica je draga, podobno kot druga, še dražja, ko se vrnemo domov." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Lahko pride do zelo visokih, pa tudi zelo nizkih in med nedelavniki celo negativnih cen. Te negativne cene so lahko težava za investitorje v sončne elektrarne in kratkoročno lahko zavrejo zeleni prehod." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Glede na scenarij naj bi se celotna poraba elektrike do sredine stoletja povečala na več kot 33 TWh, torej naj bi se več kot podvojila. Večji del rasti se bo zgodil zaradi pospešene elektrifikacije prometa, ogrevanja in industrije ter porabe energije za baterije in elektrolizerje pri izdelavi vodika." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Izbirati danes do leta 2050 in staviti na samo eno tehnologijo, je najbolj tvegana strategija. Menimo, da je diverzifikacija in možnost izbire najboljša rešitev, toda pri tem je treba uporabljati besedo »in«, ne »ali«.
Tudi vodikova tehnologija bo v prihodnje ustrezna, saj je njegova prihodnja dodana vrednost prepoznana že danes. Je najboljša tehnološka bližnjica k udobnosti, ki jo poznamo v prometu, posebno letalskem, saj v letala ni mogoče vgraditi velikih težkih baterij." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Za primerjavo; cena elektrike za negospodinjske odjemalce je bila v drugi polovici lanskega leta, ki je bilo še močno v znamenju cen iz energetske krize, 191,7 evra za MWh." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Povprečna prodajna cena Dravskih elektrarn Maribor je bila lani 24,7 evra, Jeka že omenjenih 44 evrov, Teša pa kar 167 evrov za MWh." (Vir: 106)
 

[Vse]

"Cene energentov so v Evropi bistveno višje kot na bližnjih trgih, kot so BiH, Srbija, Turčija, da ne govorim o Kitajski in ZDA." (Vir: 106)